Za prebiranje PDF potrebujete nameščen Adobe Reader, ki si ga lahko snamete tukaj.
Datum:
Ponedeljek, 23. marec 2009
Stran:
KVADRATI
Kompostiranje
Poskrbimo za biološko ravnovesje v vrtu
Kakovostna prst je ključ do uspešnega vrtnarjenja. V naravi se prst izboljšuje skozi ponavljajoče se cikle: najprej nekaj zraste, potem pa z rastline padejo listi ali pa rastlina odmre in se na tleh razgradi ter obogati prst s hranili.
V domačem vrtu je krogotok nekoliko porušen, ker si na gredah pogosto sledijo različne kulture in ker želimo, da je vrt čist in urejen. Zato moramo poskrbeti, da naravi vrnemo, kar smo ji čez leto vzeli. S kompostiranjem na najbolj naraven način zemlji povrnemo energijo.
Lega kompostišča
Kompostni kup ali kompostnik postavimo tja, kjer ne bo bodel v oči in bo kljub vsemu dovolj blizu zelenjavnega vrta, da bomo do njega zlahka prišli s samokolnico in nanj odlagali material za kompostiranje. Kompost zaradi nevarnosti izsušitve ne sme biti na neposrednem soncu, prav tako ni priporočljivo, da je v popolni senci, ker se lahko sicer v njem nabere preveč vlage, ki ne bo mogla izhlapevati, zato bo proces razkrajanja bioloških materialov v njem močno upočasnjen. Kompostni kup naj bo pod kakšnim drevesom, da se organski material ne bi prehitro izsušil, lahko pa na kup posadimo kakšno bučo, ki bo z velikimi listi odlično zakrila ves kompostirni material, pa še z bogatimi plodovi nas bo razveselila. Prav tako pazimo, da bo kompostišče dovolj oddaljeno od sosedovega zemljišča, da ne bi po nepotrebnem ogrozili sosedskih odnosov.
Eden ali dva
Če imamo velik vrt, bi bilo idealno postaviti dve kompostišči: eno za odlaganje novega kompostnega materiala in drugo za zorenje komposta. Kompostišče je najbolje ograditi z lesom, lahko pa tudi kupimo lesen ali plastičen kompostnik, če imamo manjši vrt. Pomembno je, da kompostnik prepušča zadosti zraka. Lahko pa so kompostišča ograjena z žičnato mrežo, ki jo utrdimo z lesenimi količki; ti zagotavljajo stabilnost konstrukcije, medtem ko mreža zagotavlja zračnost. Da se kompostni material v kupu ne bi presušil, ga po potrebi prekrijemo s pokrovom ali kartonom.
Kaj kompostiramo
Na kompostni kup odlagamo ostanke sveže zelenjave ali sadja, medtem ko ostanki kuhane hrane in mesa niso primerni za kompostiranje, ker v vrt privabljajo neželene obiskovalce. Prav tako mnogi odsvetujejo odlaganje olupkov nekaterega južnega sadja (pomaranče, limone, banane), ker so težko razgradljivi in običajno močno škropljeni. Če kupujete ekološko pridelano južno sadje, potem ni nikakršnih zadržkov. Na kompost odlagamo tudi pokošeno travo, ki naj bo pred kompostiranjem nekoliko posušena, zelo pomembno pa je, da jo vselej pomešamo z drugim kompostnim materialom, sicer bi se debeli sloji trave sprijeli in se težko razkrojili. Na kup spadajo tudi drobno zrezane oziroma zmlete veje žive meje, listje, cvetje, stebla in listi vrtnin, če ti niso okuženi z boleznimi in škodljivci. Kadar so ostanki rastlin okuženi z boleznimi ali škodljivci, jih odvrzimo med odpadke. Tudi jajčne lupine, kavna usedlina in čajne vrečke so primerne za kompostiranje.
Zaporedje plasti
Ko na vrt postavljamo kompostnik, mora ta od spodaj imeti dotok zraka - zato so kompostniki navadno na dnu odprti. Na dno nasujemo kakšnih 10 cm debelo plast zrezanih vej - dolžina lesnega materiala naj bo od 5 do 10 cm. Nato plast vej zasujemo s slojem zrelega in polzrelega komposta. Sledi rezanica vej in listja, ki bo poskrbela za drenažo. Šele na drenažni sloj lahko odvržemo vrtne in kuhinjske organske odpadke. Ko je kup dovolj velik, ga prekrijemo s travnim odkosom, rezanico listja in slamo ter pustimo, da nekaj mesecev zori.
Zračenje
V kompostu se bodo naselili mikroorganizmi, ki spreminjajo odpadke v humus, in ti za proces razkrajanja nujno potrebujejo zrak. Če se iz komposta začnejo širiti neprijetne vonjave, to pomeni, da so koristne mikroorganizme izpodrinile bakterije, zato je treba vsebino premetati in omogočiti dostop zraka, ki bo znova spodbudil naraven proces razkrajanja. Ob pomanjkanju dežja kompost občasno zalijemo s postano vodo. V dveh do treh tednih se bo ob idealnih pogojih temperatura v notranjosti kupa povzpela tudi do 70 stopinj Celzija. Da bi se dobro razgradile tudi zunanje plasti materiala, je treba približno dvakrat na pol leta z vilami premetati kompost. Po približno devetih mesecih bo kompost zrel za uporabo. Presejan zrel kompost le rahlo vdelamo v prst, sicer bomo uničili mikroorganizme. Še bolje pa je, če kompost potrosimo po površju gred, da zemljo oskrbimo s hranilnimi snovmi in ji tako povrnemo naravno moč.
Dobro je vedeti
Preizkus zrelosti
Če nismo prepričani, ali je kompost zrel, bo najbolje izvesti enostaven preizkus. Kompost nasujemo v plastično posodico, ga malce zalijemo z vodo in na vrh posejemo semena, ki hitro klijejo, kot denimo semena kreše. Če večina semen lepo vzklije v nekaj dneh, potem je kompost že zrel, če ne, bo treba pustiti, da še dalje zori.
Zakaj je kompostiranje koristno?
Z uporabo komposta se izboljšata zračnost in drenaža zemlje, kar zagotavlja bolj zdravo rast rastlinskih korenin.
Kompost spodbudi razmnoževanje koristnih organizmov v zemlji.
S kompostom se izboljša rodovitnost prsti.
Kompost lahko uporabimo za zastiranje tal in tako zagotovimo prsti, da ohranja vlago.
Če doma izdelamo kompost, bomo na ta račun lahko prihranili nekaj denarja, ki bi ga sicer zapravili za nakup gnojil in organskih materialov za zastiranje.
Kompostiranje je koristno tudi z okoljskega vidika, saj z njim zmanjšamo količino organskih odpadkov na odpadih, zmanjšamo porabo umetnih gnojil.
Dobro je vedeti...
Zeleno in rjavo
Kompostni kup potrebuje aktivatorje, ki spodbudijo hiter razkroj organskega materiala. Te imenujemo zeleni odpadki, mednje pa prištevamo olupke zelenjave in sadja, čajne lističe, travo, odmrlo cvetje in mehke dele rastlin. Zeleni odpadki vsebujejo veliko dušika. Trdi in oleseneli materiali, ki jim rečemo rjavi odpadki, se razkrajajo počasi, zato jih je najbolje strgati na majhne koščke ali zmleti. Med rjave organske odpadke spadajo obrezane veje drevja, grmičevja in živih mej, seno in slama, karton, rolice od toaletnega papirja in papirnatih kuhinjskih brisač ter škatle za jajca.
Ko kompostiramo, moramo poskrbeti za ravnovesje, zato naj bo količina zelenih in rjavih organskih odpadkov približno enaka.
Jasna Marin
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.
