Za prebiranje PDF potrebujete nameščen Adobe Reader, ki si ga lahko snamete tukaj.
Datum:
Ponedeljek, 20. april 2009
Stran:
KVADRATI
Mojstri ne padajo z neba 22. Megri ob rob
Sejem razširil obzorja graditeljstva
Letošnji mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov Megra, že 22. po vrsti, ki je od 31. marca do 4. aprila potekal v Gornji Radgoni, se je po ocenah organizatorjev uspešno končal in presegel pričakovanja razstavljavcev, obiskovalcev in organizatorjev.
"Na več kot dvajset tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin je 460 razstavljavcev iz 18 držav dokazalo, da zavzema Slovenija pomembno mesto v aktualnem evropskem in svetovnem gradbenem dogajanju," je ob zaključku sejemskega dogajanja ocenil direktor Pomurskega sejma" Janez Erjavec in dodal: "Domača podjetja so na sejmu dokazala, da so slovensko gradbeništvo ter industrija gradbenega materiala in opreme odlično usposobljeni za najbolj zahtevne graditeljske projekte doma in v tujini. Gospodarstvo potrebuje sposobno gradbeništvo, da bo znalo graditi energijsko varčne in okolju prijazne objekte in infrastrukturo. Strokovna dogajanja na sejmu so opozorila na nekatere probleme v zvezi z organizacijo, zakonodajo, kadri ter posledično tudi z izobraževanjem. Hkrati pa so predstavila številne rešitve teh problemov in jasnejši pogled v prihodnost." Sejem naj bi po ocenah organizatorjev obiskalo več kot 24 tisoč ljudi.
Rdeča nit - učinkovita raba energije
Sejem je tradicionalno celovito predstavljal celotno področje gradbeništva, načrtovanja in projektiranja stavb in inženirskih objektov, obnov, sanacij in posodobitev, gradbene opreme, mehanizacije in instrumentov, zaščite objektov, stavbnega pohištva, notranje opreme, obrtniških del, urejanja okolice, delovnih zaščitnih sredstev ter izobraževanja. Letošnji vsebinski poudarki so bili na obnovljivih virih energije, energetsko varčnih hišah, kritinah v času klimatskih sprememb ter na čistilnih napravah in varovanju okolja. Na posvetu o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije je" Silvo Škornik z direktorata za energijo ministrstva za gospodarstvo predstavil, kako vlada podpira in vzpodbuja proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in v soproizvodnji z visokim izkoristkom. "Učinkovita raba energije in uporaba obnovljivih virov energije sta koristni za okolje, proizvodnja je razpršena, bolj zanesljiva in približana uporabnikom, s čimer zmanjšamo izgube pri prenosu energije. Zato sta oba principa sestavni del naše energetske politike, ki jo določa energetski zakon," je med drugim dejal. Nova direktiva EU, ki bo kmalu objavljena, Sloveniji nalaga, da mora do leta 2020 doseči 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov v celotni končni porabi energije. Ker pa proizvodnja energije iz obnovljivih virov in s soproizvodnjo toplote in električne energije zaradi višjih stroškov tržno sama po sebi ni zanimiva, država takšno proizvodnjo vzpodbuja z različnimi ukrepi. Sistem vzpodbud se je lani nekoliko spremenil, tako da je sedaj mogoče vanj vključiti tudi naprave večjih moči, ni več statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije, postopke vodi Agencija za energijo, proizvajalci pa se lahko odločijo med dvema oblikama vzpodbud: ali proizvedeno elektriko prodajajo neposredno v sistem po vnaprej zagotovljeni ceni ali pa jo prodajajo na trgu in dobijo od države samo finančno vzpodbudo za tekoče obratovanje. Nataša Černila Zajc s slovenskega Eko sklada je predstavila finančne vzpodbude, ki jih za učinkovito rabo in obnovljive vire energije ponuja ta sklad. Za okoljske - predvsem energetske - naložbe občanov tako letos sklad ponuja za 12 milijonov evrov ugodnih posojil, kmalu bodo na voljo tudi posojila za pravne osebe, ponujajo pa tudi nepovratne finančne spodbude za občane. Občani tako lahko dobijo do 25 odstotkov upravičenih stroškov nepovratnih sredstev za vgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov, za celovito energetsko obnovo stanovanjskih stavb in za gradnjo hiš v nizkoenergijskem ali pasivnem standardu.
Gradbeništvo deficitaren poklic
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije pa je bila letos tudi sicer izjemno dejavna na sejmu. V sklopu praznovanja 40. obletnice Območne obrtno-podjetniške zbornice Murska Sobota so pripravili Sejem obrti in podjetništva ter predstavitev deficitarnih poklicev. Območna služba Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota je pripravila okroglo mizo z naslovom Ali se odločam za poklic. Da so izbrali to temo, ni naključje, saj so poklici s področja gradbeništva še vedno deficitarni. Po besedah direktorice Območne službe" Cvetke Sreš,je bilo lani 1800 potreb po poklicih v gradbeništvu. Na Zavodu se trudijo na različne načine predstavljati deficitarne poklice, dobro sodelujejo s šolami in z delodajalci. Sogovorniki so se strinjali, da so poklici v gradbeništvu iskani in perspektivni. Da se vse manj mladih odloča za te poklice, je zaznati že nekaj let, kar kaže tudi število vpisanih dijakov v posamezne programe na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti. Predstavnika SGP Pomgrada in Varisa," Danica Dvanajšček in" Matej Furlan, sta poudarila, da sta družbi odprti za mlade, da skrbijo za bodoče kadre in da razpisujejo tudi štipendije, a pretiranega zanimanja ni. Po besedah predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Vlada Mandiča zbornica dobro sodeluje z delodajalci, pomaga pri usposabljanju in iskanju kadrov, a največjo vlogo pri tem imajo šole. In seveda država, ki po njegovih besedah zgrešeno financira posamezne programe; kot je znano, šole dobijo denar glede na število dijakov. In če za neki program ni dovolj vpisanih, ga ukinejo. Mandič tudi predlaga, da bi morda zamenjali nazive programov in poklicev z za mlade s privlačnejšimi imeni. Sogovorniki so se strinjali tudi, da imajo pri motiviranju otrok pomembno vlogo starši, prav tako svetovalne službe po šolah. Mateja Leskovar z Osnovne šole Stročja vas je dejala, da je zelo pomembno, kako delodajalci osnovnošolcem predstavijo določen poklic. In najpomembnejše je, da mladi vidijo, kako poteka neko delo kar v proizvodnem procesu ali delavnicah, podjetjih, neposredno za stroji. Seveda se sogovorniki niso mogli ogniti plačilu; za mlade je namreč poleg ustvarjalnosti pomemben tudi ali predvsem zaslužek. V razpravi so sodelovali tudi poslušalci okrogle mize, ki so poudarili vlogo staršev pri poklicni odločitvi otrok. Poudarek pa je bil dan tudi promociji srednjih šol in financiranju vsebin s področja tehnike že v osnovni šoli, saj se tudi na tem segmentu ukinjajo te vsebine, če ni dovolj prijavljenih otrok za posamezni izbirni predmet. Rdeča nit okrogle mize je bila, da je treba učencem poklic predstaviti na njihov način, da se potem lažje odločajo tudi za poklice, ki na prvi pogled niso najbolj priljubljeni.
Celjani najboljši zidarji, Sobočani kleparji
Že tradicionalno pa so tudi letos na Megri potekala brezplačna gradbena svetovanja in predstavitev znakov kakovosti v graditeljstvu v organizaciji Gradbenega instituta ZRMK. Sejem je posebno pozornost posvetil tudi izobraževanju mladih v gradbeništvu. Slovenske gradbene šole so se predstavile na posebnem razstavnem prostoru, kjer so dijaki prikazovali svoje gradbeno znanje, mentorji pa pripravili ustvarjalne delavnice, v katerih so se preizkušali osnovnošolci, ki se odločajo za poklice v gradbeništvu. Potekalo je tudi tekmovanje mladih v zidanju. Prvo mesto so zasedli dijaki Šolskega centra Celje, na drugem mestu je bila ekipa Srednje gradbene šole in gimnazije Maribor, tretji so bili dijaki iz Šolskega centra Novo mesto, četrti pa dijaki iz SGGEŠ Ljubljana. Hkrati je potekalo jubilejno 10. tekmovanje mladih kleparjev in krovcev, ki so ga v organizaciji Obrtno-podjetniške zbornice, Sekcije kleparjev in krovcev pospremili vsakodnevni prikazi dela teh strokovnjakov. Prvo mesto je zasedla ekipa OOZ Murska Sobota, drugo ekipa OOZ Celje ter tretje ekipa OOZ Ravne na Koroškem in OOZ Ljutomer.
