Za prebiranje PDF potrebujete nameščen Adobe Reader, ki si ga lahko snamete tukaj.
Datum:
Ponedeljek, 20. april 2009
Stran:
KVADRATI
Pogledi na fasado
Fasada je pač lepa zadeva - če jo imaš. Če je hiša še brez fasade ali je potrebna njena obnova, je to druga pesem. No, še vedno je lepa zadeva, ampak jo vidiš bolj iz drugega zornega kota: kot velik finančni zalogaj in precej dolgotrajno delo.
Spomnim se prenove hiše, mimo katere se vozim na poti med službo in domom. Ne bom rekel, da je bila podrtija, čeprav že to, da mi pride na misel prav ta izraz, pove o njej marsikaj. Videti je bila, kot da so jo pred kakšnimi 25 leti zazidali iz "skokov", ostankov "skokov", polomljenih betonskih zidakov in menda vseh trdnih ostankov podobnih zidakom, ki so jih našli blizu hiše; katastrofa na prvi pogled, že takole iz avta. Potem pa je lepega dne zrasel okoli nje gradbeni oder in po nekaj tednih se je bajta bohotila z novo obleko. Moram priznati, da je bila sprememba naravnost neverjetna: pod izravnanimi stenami, ometom in novo barvo se je skrila vsa šlamparija zidov in hiša je naravnost zasijala. Prej je bila videti, da bi jo bilo treba podreti, zdaj je bila videti kot iz škatlice. Madonca, če pomislim, da jo kupiš, pa sploh ne veš, kakšna gniloba se skriva pod krasno povrhnjico!
Tudi na nastajanje naše fasade imam spomine, čeprav k sreči ne takšnih. Spomnim se, kako mi je šla na živce naša hiša brez fasade: sami goli zidaki in robovi betonskih plošč; taka nedokončana in grda, kot da živimo sredi gradbišča. Če bi mi še kdo pelargonije obesil na nedokončane balkone, bi se najraje odselil, se mi je včasih zdelo. Vedno pa ne - roko na srce. Človek se skoraj vsega navadi, tudi takšnih stvari: vsaki dan hodiš mimo in jih na koncu sploh več ne vidiš.
K sreči je prišel trenutek, ko je tudi okoli naše hiše zrasel oder in smo se končno odločili o barvi. Še danes sem zadovoljen z izbiro (sva - da ne bo nesporazuma), ampak debata o nesrečni barvi se je v bistvu vlekla nekaj mesecev. Odločitev je padla šele po obisku Modre lagune - največjega evropskega naselja montažnih hiš - blizu Dunaja, od koder pa že težko greš, ne da bi našel dokončno rešitev ali vsaj zamisel, kakšno barvno različico ali kombinacijo izbrati - no, najbrž komu tudi to uspe. In ko so začeli delati, je trajalo in trajalo in trajalo, ampak na koncu je bil narejeno. In naša hiša oblečena - in naenkrat je bila videti dobro.
Le ena malenkost mi še danes ne da miru in si je še nisem znal razložiti; paradoks, pravzaprav. Naredili smo fasado, termoizolacijski omet na 38 cm debel zid iz zidakov porotherm. In ko je bilo prve zime konec - po tistem, ko smo naredili fasado -, smo ugotovili, da še nobeno zimo do takrat nismo porabili za ogrevanje toliko kot prav tisto. Jaz sem si to razložil bolj po indijansko, češ da je bila najbrž zima bolj huda, čeprav nisem imel nobenega pravega argumenta, da je res bila. Hmm?
Ampak lepa pa je zdaj hiša s fasado. Res lepa zadeva ...
