| Datum: |
Ponedeljek, 12. april 2010 |
| Stran: |
KVADRATI |
S klimo je bil en sam hudič!
S klimatskimi napravami nimam ravno dobrih izkušenj. Ko smo še živeli v bloku, smo si v stanovanju omislili prenosno klimo, ker je bila montaža vgradne preveč zapletena. Vendar je bil to nakup mačka v žaklju. Ne samo da je iz prenosne klime pihalo kot hudič, posodico, vgrajeno v napravo, v kateri se je nabirala voda med delovanjem naprave, je bilo treba prazniti na četrt ure, sicer smo imeli v stanovanju poplavo. Še sreča, da je klima stala na keramičnih tleh, sicer bi nam stalno zamakanje vode dvignilo parket.
Ko smo se preselili v hišo, smo sklenili vgraditi klimatsko napravo, ki bo v soparnih dneh hladila zgornje in spodnje prostore, v prehodnem času, jeseni torej, pa služila kot ogrevalo. Z nakupom nismo imeli težav. Pri tem nam je pomagal prijatelj, ki je znal svetovati, kakšno klimo kupiti, da bo dovolj zmogljiva in kvalitetna. Se pa je zalomilo pri montaži. Gospod, ki se je oglasil pri nas, da namesti klimo, je ob ogledu priključkov, ki so bili za montažo klime v hiši pripravljeni, najprej zamomljal nekaj nerazumljivega, ko pa je nekoliko glasneje ponovil, smo njegove besede tudi razumeli, in še sreča, da v hiši ni otrok, sicer bi jim bilo treba z dlanmi pokriti ušesa.
Povedano na kratko: s priključki enote v nadstropju nekaj ni "štimalo", menda so jih tisti, ki so hišo gradili, pošteno "zafrknili". Ko je naš monter počasi izgubljal živce s priključitvijo klime, smo se iz previdnosti raje umaknili nadstropje nižje, da ga naša prisotnost ne bi še bolj razburila. Naposled mu je vendarle uspelo. Ne vem sicer, kako, saj mu nisem gledala pod prste med delom, kar danes - priznam - močno obžalujem, a klima je bila nameščena na steno in je - hura! - tudi delovala. In delovala je brezhibno eno sezono, drugo pa več ne.
Neke soparne noči sem namreč zaslišala kapljanje vode. Človek najprej pomisli, da se mu sanja, si pomane oči, a kaj, ko kapljanje ne poneha. Ko sem sledila zvoku, me je ta pripeljal pod klimo. Na tleh je bila že sorazmerno velika luža. Alarm - klima zamaka! In vprašanje - kako je to mogoče. Pa je bilo. Ko smo odstranili enoto s stene, smo zaprepadeno ugotovili, da jo je monter zabasal s časopisnim papirjem. Ta se je po določenem času delovanja klime napil vode in postal ena velika mokra kepa, ki je - razumljivo - po določenem času pričela puščati.
Zdaj napako odpravljamo, toda povem vam, s klimami je lahko en sam hudič. Zato previdno pri nakupu in montaži, sicer vam ob hlajenju klime lahko hitro postane vroče.
Sanja Verovnik, pomočnica urednika priloge Kvadrati
|
