Vsak vrt, najsi bo velik ali čisto majhen, je edinstven. Atrijski vrt, ki smo ga tokrat obiskali, je pritegnil našo pozornost zaradi posebne zasnove; v njem rastline ne rastejo v običajnih gredah, temveč v glinenih loncih, ki jih na kolescih lastnica poljubno prestavlja sem in tja.
Nekoč sta Slavica in Emil Tomažič urejala velik vrt ob hiši, ko pa je mož zbolel, sta se odločila poiskati stanovanje z manjšim vrtom ali atrijem. Po dolgem iskanju sta ob tezenskem gozdu našla prijetno stanovanje v pritličju, ga dala preurediti in se pred petimi leti preselila v nov dom.
Rastlinski otočki
Najlepši in najživahnejši del stanovanja je prostoren atrij, ki obsega 62 kvadratnih metrov. Okvirjajo ga kleki (Thuja), posajeni v velikih koritih, na zunanjem delu ograje pa se bohotno razraščata bršljan in vinika, ki bosta kmalu povsem zastrla pogled proti notranjosti terase. Atrij je razdeljen na več delov: na prostor za počitek in sedenje (z mizo, stoli in gugalnikom), kjer se zberejo družina in prijatelji ob kavi ali kosilu, ter tri predele, kjer kraljujejo rastline v loncih. Med rastlinami prevladujejo zimzelene grmovnice, ki jih je Slavica izbrala zato, ker so s svežo zeleno barvo atraktivne tudi pozimi. Posebno mesto ali bolje rečeno več mest v vrtu zasedajo sedem do deset let stari pušpani, ki jih je skrbna lastnica sama vzgojila iz potaknjencev. Zdaj jih enkrat do dvakrat letno postriže v obliki krogel in stožcev, da se na majhnem prostoru ne razbohotijo preveč.
Del atrija na meji s sosedi je namenjen listavcem, medtem ko je osrednji del atrija rezerviran za cvetoče rastline. Dokler je živel Emil, je na vrtu prevladovalo rdeče cvetje, barva ljubezni torej, odkar se je po hudi bolezni za vselej poslovil, pa so žareče barve zamenjale cvetlice v otožni modrini in nežnih rožnatih odtenkih. Praviloma cvetoče rastline lastnica menjava z letnimi časi - poleti v loncih žarijo novogvinejke, nepostarnik, marjetke in nageljni, jeseni jih zamenjajo vresje in mnogocvetne krizanteme, za dobrodošlico pomladi pa poskrbijo trobentice.
Mobilne grede
Ob nakupu stanovanja atrij še ni bil v celoti tlakovan, toda Tomažičeva sta se odločila, da bosta raje kot zelenico in klasične grede, ki jih je bilo dotlej na stari lokaciji ob hiši dovolj, imela rastline v loncih, ker so višje in jih je laže oskrbovati. Ogromno velikih loncev je postavljenih na podstavke s kolesci, tako da jih lahko lastnica poljubno prestavlja sem in tja. Iskanje ustreznega kotička za vsako rastlino lahko traja zelo dolgo, nemalokrat se zaradi ene same rastline spremeni koncept celotne gredice, zato včasih traja tudi po več ur, preden Slavica vse zloži tako, da je na koncu zadovoljna s celotno podobo vrta. Na vprašanje, kje in kako kupi tako velike in raznovrstne glinene posode, izvemo, da je mnoge dobila za rojstni dan, kajti vsakič, ko jo kdo vpraša, kaj si želi za osebni praznik, pove, da ji bo zelo prav prišel kak glineni lonec.
Kaj uspeva v loncih
Ko Slavica izbira rastline za atrij, izbere tiste, ki so ji všeč. Takrat je zanjo edino pomembno, da ji povedo, ali posamezno drevesce, grm ali cvetlica raste v senci ali na soncu ter koliko zalivanja potrebuje. Pomemben vidik pri izbiri rastlin je, da te rastejo počasi in da so skladne z že obstoječimi rastlinskimi vrstami v atriju. Ni enostavno kombinirati rastlin, pripoveduje lastnica, ki je sama potrebovala kakšna tri leta, preden je vse grmičaste in cvetoče stanovalke uspešno uskladila. "Rože se morajo med seboj čutiti. Če niso za skupaj, se to kmalu pokaže v rasti, nekatere lahko celo propadejo. Letos imam prvič novogvinejke, posebno mesto v vrtu je dobila tudi rjavordeča okrasna detelja, ki se barvno ujema z javorjema. Ugotovila sem, da morajo biti javorji skupaj, ker so takrat najbolj zadovoljni in najlepše rastejo," opaža gostiteljica, ki poleg pušpanov obožuje tudi hortenzije. Slednje praviloma naredijo kupolo do tal, v loncu pa nimajo pravšnjih možnosti za bogato razraščanje in čez čas postanejo manj privlačne. Kljub vsemu pa se je letos znova odločila kupiti čudovito hortenzijo, potem ko se je zapletla v pogovor s prodajalko na kramarskem sejmu in ugotovila, da prihaja iz Velike Nedelje, kraja, od koder izvira tudi Slavičin oče. Sedaj hortenzija lastnici svojo hvaležnost izkazuje z ogromnimi rožnatimi cvetovi, ki lepšajo zeleno okolje.
Čez poletje dobijo svoje mesto na terasi tudi lončnice iz stanovanja - slonova noga, fikus benjamin s kroglasto pristriženo krošnjo ter orhideja in juka. To pa so edine lončnice pri Tomažičevih, kajti te sicer zaradi pomanjkanja prostora in zatemnjenih oken notri slabše uspevajo.
Drobni rituali
Čeprav je stanovanje na Teznu precej blizu mestnega vrveža, pa je atrij obrnjen proti gozdu in ptičjemu petju in zato v njem ni prav nič slišati hrupa s ceste. Takšna terasa zagotavlja prijetno udobje, zato ne preseneča, da se dnevni rituali odvijajo prav v objemu atrija. Zjutraj za mizo na terasi lastnica vrta najprej prebere časopis in spije kavo, nato se sprehodi med rastlinami in pozorno pregleda vsak list in cvet ter utrga posušene poganjke in odcvetele cvetove. Če je treba, kakšno rastlino zalije s kovinsko zalivalko, sicer pa poleti rastline vsak večer zalije s cevjo, ki jo priklopi na vodnjakasto oblikovano vodno pipo, montirano na prostem, za katero zatrjuje, da je vredna zlata.
Rastline kot del življenja
Poleg pacipres, ki tvorijo okvir atrija, krasijo prostor še drugi izjemni iglavci, med katerimi izstopa povešava srebrno-modra atlaška cedra. Včasih lastnici vrta kdo reče: "Joj, ti imaš toliko zanimivih iglavcev na terasi." Takrat Slavica v šali pripomni, da ima še dva zelo dragocena iglavca, ki pa nista v loncih, to sta njena vnuka Bor in Brin, ki se ju silno razveseli, ko prideta na obisk in dom napolnita z otroško radoživostjo. Tudi majhna in prikupna psička Nana je s svojim igrivim tekom po stanovanju in terasi pravcata prinašalka dobre volje. Prav posebno mesto v njenem srcu pa imajo rastline, za katere pravi: "Rože so del mojega življenja, so vzpodbuda do življenja, so življenje. Ko jih zjutraj pogledam, so sveže, spočite, polne energije, ki jo prenesejo name. Preko dneva žarijo v soju lepih barv in so ponosne, da so tu. Bodo dočakale večer? Ene bodo, druge ne. Kot pri ljudeh, tudi rože različno zaključijo svoj dan, nekatere ga zaključijo za vedno. To je dokaz, da moraš imeti nekoga rad, pa četudi zgolj za en dan."
Jasna Marin
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.
