Za prebiranje PDF potrebujete nameščen Adobe Reader, ki si ga lahko snamete tukaj.
Datum:
Ponedeljek, 2. april 2012
Stran:
KVADRATI
Kotli na pelete Znanje je pol pameti
Prijazni do denarnice in okolja
Ob vse višjih cenah fosilnih goriv je ogrevanje na pelete ena prijaznejših alternativ za družinski proračun. Ker je konec kurilne sezone idealen čas za zamenjavo peči, smo pri treh slovenskih ponudnikih kotlov na pelete preverili, katere so prednosti in slabosti peči na pelete in kaj je trenutno najbolj vroče v njihovi ponudbi.
Če smo se s sistema ogrevanja na olje ali plin odločili preiti na ogrevanje s peleti, je menjava precej preprosta. Jože Hertiš iz podjetja Seltron razlaga, da kotel na fosilna goriva odstranimo in na njegovo mesto enostavno postavimo peletni kotel. Zamenjava zahteva še vgradnjo hidravlične kretnice ali manjšega zalogovnika toplote, druge predelave niso potrebne.
Druga možnost pride v poštev, če imamo dovolj prostora: obstoječi kotel ohranimo in novega dodatno priključimo v ogrevalni sistem. Priključitev se opravi paralelno, tako da obstoječi kotel služi kot hidravlična kretnica za peletni kotel.
Tretja možnost pa je, da obstoječi kotel opremimo s peletnim gorilnikom. Za tako predelavo pa niso primerni vsi kotli na fosilna goriva. S peletnim gorilnikom je mogoče opremiti večji del kotlov na trdno kurivo. Dobra novica je, da pri kotlih na pelete zadostujejo manjši preseki dimnih cevi, podobno kot pri kotlih na fosilna goriva. Tako predelava dimnikov ni potrebna.
Prednosti
Priljubljenost kotla na pelete Hertiš utemeljuje z dejstvom, da se lahko edino peleti in pogojno tudi sekanci po udobju ogrevanja primerjajo z ogrevanjem na olje ali plin. To je poleg cene peletov in sprejemljivih stroškov za prehod na ogrevanje s peleti glavni razlog za omenjeno odločitev. Pomembna prednost ogrevanja s peleti je tudi ta, da je ogrevanje primerno za vse vrste ogrevalnih sistemov. Ogrevanje s kotli na pelete je še zlasti primerno za hiše, ki imajo večji del radiatorsko ogrevanje in ne spadajo v kategorijo zelo varčnih objektov, torej porabijo osem litrov kurilnega olja ali več na kvadratni meter na leto. Ogrevanje s sekanci je najcenejše, vendar je povezano z bistveno večjim vlaganjem v opremo za tovrstno kurjenje. Zato je ogrevanje s sekanci primerno za večje porabnike in skupne kotlovnice.
Pomanjkljivosti
Med slabostmi je Hertiš izpostavil zahtevnejše vzdrževanje v primerjavi z ogrevanjem na olje ali plin. "Udobje je manjše, saj je v zalogovnik kotla treba dnevno ali nekajdnevno ročno nasipati pelete. Temu se lahko izognemo, če kotel opremimo s sistemom za avtomatski transport peletov iz večjega zalogovnika ali z deponije. Kotli potrebujejo tudi oskrbo in čiščenje ter odstranjevanje pepela. Tu so razlike med posameznimi tipi kotlov in njihovimi proizvajalci. Dražji imajo vgrajene sisteme za avtomatsko odstranjevanje pepela iz kurišča in avtomatsko sprotno čiščenje toplotnih izmenjevalcev. Pri cenejših in manjših kotlih moramo to opraviti ročno. Poleg tega je treba med letom poskrbeti za čiščenje dimovodnih naprav, podobno kot pri kotlih na polena ali sekance."
avtomatikA ZA MANJ SKRBI
Postopek delovanja kotla na pelete podrobno opiše Sašo Črešnik iz podjetja Biomasa. Kot je dejal, se kotel preko dovajalnega sistema v obliki sesalnega sistema ali dozirnega polža poveže z večjim zalogovnikom za pelete, vse drugo pa opravi avtomatika sama. Kotel samodejno - glede na potrebo po ogrevanju - dovaja pelete do kurišča, z električnim fenom zakuri, nadzira gorenje in izgorevanje ter samodejno odstrani pepel.
"Konstrukcijsko so najsodobnejši kotli na pelete izjemno izpopolnjeni, odlična izolacija omogoča minimalne izgube toplote, delovanje pa kotli nadzirajo in prilagajajo tudi različni kvaliteti peletov ter tako omogočajo maksimalne možne izkoristke. Najsodobnejši kotli na pelete manjših nazivnih moči se zaradi dvojnega dna in delovanja pri nizkih temperaturah lahko idealno vklapljajo tudi v koncept nizkoenergijske hiše oziroma talnega gretja, ne potrebujejo dviga temperature povratnega voda, zaradi širokega razpona moči pa z lahkoto zadostijo tudi hišam z velikimi toplotnimi potrebami."
Dodatno izkoriščanje toplote
Črešnik je kot novost pri najsodobnejših kotlih na pelete predstavil kondenzacijsko komoro, ki omogoča izkoriščanje tistega dela toplote, ki se drugače izgubi skozi dimnik. V kondenzacijski komori tako dodatno ohlajamo dimne pline oziroma s kondenzacijo vodne pare v dimnih plinih izrabimo dodatno toploto, ki smo jo pri klasični izvedbi kotla spuščali skozi dimnik neizkoriščeno. Tako lahko dosegamo celo izkoristke okoli 104 odstotke glede na standardno kurilno vrednost.
Dva načina
dovajanja peletov
Obstajata dve možnosti dovajanja peletov do kotla. Prva je večji, tedenski zalogovnik za pelete, ki je že v osnovi prigrajen kotlu in omogoča, da uporabnik pelete iz vreč v zalogovnik naloži približno enkrat tedensko. Čez teden kotel sam glede na potrebe dovaja pelete z dozirno napravo na kurišče, samodejno zakuri, nadzira gorenje in odstrani pepel.
Druga možnost dovajanja peletov do kotla je povezava kotla z večjim zalogovnikom za pelete (podobno kot povezava s cisterno pri kurilnem olju ali utekočinjenem naftnem plinu). V tem primeru je kotlu že v osnovi prigrajen dnevni zalogovnik za pelete, ta pa se potem z dozirnim polžem ali sesalnim sistemom poveže z večjim, nekajmesečnim ali celo letnim zalogovnikom za pelete. Sistem potem enkrat dnevno pelete iz večjega zalogovnika naloži v dnevni zalogovnik, ki je prigrajen kotlu, od tu naprej pa avtomatika ponovno samodejno po potrebi dovaja pelete na kurišče, zakuri, nadzira in na koncu tudi odstrani pepel. V tem drugem primeru uporabnik priskrbi recimo letno zalogo pelet v večjem zalogovniku, od tu naprej pa avtomatika sama postori vse, uporabnik le še na nekaj mesecev, lahko tudi do pol leta, izprazni predal za pepel.
Ko zmanjka elektrike
Sašo Črešnik opozori, da so žal današnji sodobni sistemi ogrevanja v vsakem primeru odvisni od električne energije, naj si gre za ogrevanje s poleni, peleti, sekanci, kurilnim oljem, plinom ali toplotnimi črpalkami. "Delovanje kotla v osnovi potrebuje električno energijo, prav tako jo potrebujejo črpalke, ki toploto črpajo v hišni sistem. Če elektrike zmanjka, sistem miruje, ponovno prične delovati ob ponovni preskrbi z elektriko. Ker imamo v Sloveniji relativno zanesljivo oskrbo z električno energijo in so izpadi le občasni in po navadi kratki, to na ogrevanje ne bi smelo imeti bistvenega vpliva. Na območjih, kjer so izpadi električne energije pogostejši in predvsem daljši, pa je možna rešitev recimo UPSakumulator, ki ob izpadu električne energije iz omrežja poskrbi za nemoteno delovanje v vmesnem obdobju."
Raje kotel
na le eno gorivo
Na trgu so kotli na pelete in kombinirani kotli, pri katerih uporabljamo dva energenta: pelete in drva. Tomaž Rifelj iz podjetja KWB pojasnjuje, da kombinacija v enem kotlu ni najboljša rešitev in je dolgoročno bolje imeti specialni kotel na eno vrsto goriva. Predvsem zaradi čedalje strožjih predpisov o emisijah, ki se napovedujejo v naslednjih letih, bo to še bolj očitno. Vendar le s specializacijo tehnologije lahko dosežemo zahtevane predpise.
Zmanjšanje stroškov
Kdaj se povrne investicija, je odvisno predvsem od tega, kolikšna je bila investicija in kolikšna je letna poraba energije za ogrevanje, razloži Jože Hertiš. Razlike v cenah so namreč dokaj velike. Najcenejša je predelava obstoječega kotla na trdno kurivo, ki ga opremimo s peletnim gorilnikom. Cenovno zelo ugodne so ponudbe namenskega kotla z vgrajenim peletnim gorilnikom in priročnim zalogovnikom za pelete.
Naslednja možna izbira so specialni kotli na pelete z integriranim gorilnikom in avtomatskim upravljanjem. Najbolj dovršeni kotli imajo vgrajen še mehanizem za čiščenje kotla in odstranjevanje pepela, kar povečuje udobje uporabe oziroma podaljšuje interval ročnega posega v kotel.
"Vrednost investicije za prehod na ogrevanje s peleti sega od približno 1000 evrov pa tja do 6000. Upoštevati je treba, da se stroški za kurivo pri sedanjih cenah goriv zmanjšajo približno na polovico." Rifelj doda, da se investicija v teh časih v primerjavi s kurilnim oljem povrne v petih letih.
Zanimanje vse večje
Zadnja štiri leta ponudniki ogrevanja z biomaso zaznavajo porast zanimanja. Tomaž Rifelj pove, da je v zadnjem letu povpraševanje bistveno večje zaradi vse višjih cen fosilnih energentov, hkrati pa postaja strošek ogrevanja vse pomembnejša postavka v družinskem proračunu. Za ilustracijo, peleti kot energent so lahko trenutno za gospodinjstvo celo do 50 odstotkov cenejši način ogrevanja kot kurilno olje ali plin. Enak trend povpraševanja je zaslediti pri naših sosedih, ki so tradicionalno naprednejši in razmišljajo dolgoročneje. Pri njih je ta trend uveljavljen že 20 let.
Dodatna prednost kotlov na pelete je, da se pri uporabi lesne biomase ne zanašamo na preskrbo z energentom iz tujine, ampak uporabljamo vir, ki je domač in na voljo v neposredni bližini, sklene Sašo Črešnik.
Pri nakupu najsodobnejših kotlov na pelete država priskoči na pomoč z nepovratnimi sredstvi. Če se odločimo za investicijo, pri tem nikakor ne pozabimo na druge ukrepe, ki zmanjšajo stroške ogrevanja, v prvi vrsti poskrbimo za izolacijo zgradbe, zaključi s koristnim nasvetom Jože Hertiš.
Iz skrinje nasvetov
Pred nakupom kotla
Pred nakupom se moramo najprej odločiti, ali bomo pelete
v zalogovnik nalagali sami enkrat tedensko iz vreč ali bomo
enkrat letno poskrbeli za večjo zalogo pelet, ki jih lahko v cisterni (podobno kot kurilno olje) pripelje in skozi posebne polnilne pipe v zalogovnik naloži dobavitelj peletov.
Naša naloga je, da poskrbimo za pravilno dimenzioniran kotel,
kar pomeni, da ne pretiravamo pri njegovi moči. Sodobni
kotli na lesno biomaso pa imajo izkoristke krepko nad 90
odstotki. Pri izbiri moči kotla se obrnimo predvsem na
zanesljiva in preverjena podjetja, ki nam bodo glede na izkušnje znala pravilno svetovati pri izbiri.
Zanimalo vas bo
PORABA PELETOV V ENI KURILNI SEZONI
Povprečna enodružinska hiša naj bi za eno kurilno sezono
potrebovala tri do štiri tone peletov. Torej bi za ogrevanje z njimi porabila od 700 do 1000 evrov.
KJE HRANIMO ZALOGO
Manjšo, priročno zalogo, običajno pakirano v 15-kilogramskih
vrečah, hranimo v kotlovnici. Večjo zalogo ali pelete, ki jih
kupimo v velikih vrečah ali v razsutem stanju, hranimo v silosih za pelete ali drugih priročnih prostorih. Pelete skladiščimo
v suhih in prezračevanih prostorih, kjer niso izpostavljeni
odprtemu ognju.
OBSTOJNOST
Kotel na pelete je ob uporabi predpisanega goriva obstojen
20 let. Predvsem pri tehnološko naprednih sistemih so že
vgrajeni materiali, kot so siva litina ("gus"), odlitki iz aluminija - enako kot blok motorja pri avtomobilu, ki zagotavljajo delovanje praktično brez obrabe ključnih elementov gorilnega sistema.
ZA RAZLIČNE OBJEKTE
Investicija v sistem ogrevanja na pelete je primerna za vse vrste objektov: manjše stanovanjske hiše in večstanovanjske
ali poslovne objekte ter celo daljinske sisteme ogrevanja.
Povprečna enodružinska hiša naj bi za eno kurilno sezono potrebovala tri do štiri tone peletov. Torej bi za ogrevanje z njimi porabila od 700 do 1000 evrov.
KJE HRANIMO ZALOGO
Manjšo, priročno zalogo, običajno pakirano v 15-kilogramskih vrečah, hranimo v kotlovnici. Večjo zalogo ali pelete, ki jih kupimo v velikih vrečah ali v razsutem stanju, hranimo v silosih za pelete ali drugih priročnih prostorih. Pelete skladiščimo v suhih in prezračevanih prostorih, kjer niso izpostavljeni odprtemu ognju.
OBSTOJNOST
Kotel na pelete je ob uporabi predpisanega goriva obstojen 20 let. Predvsem pri tehnološko naprednih sistemih so že vgrajeni materiali, kot so siva litina ("gus"), odlitki iz aluminija - enako kot blok motorja pri avtomobilu, ki zagotavljajo delovanje praktično brez obrabe ključnih elementov gorilnega sistema.
ZA RAZLIČNE OBJEKTE
Investicija v sistem ogrevanja na pelete je primerna za vse vrste objektov: manjše stanovanjske hiše in večstanovanjske ali poslovne objekte ter celo daljinske sisteme ogrevanja.
