Za prebiranje PDF potrebujete nameščen Adobe Reader, ki si ga lahko snamete tukaj.
Datum:
Ponedeljek, 23. april 2012
Stran:
KVADRATI
Obleka hiše Človek gradi hišo, hiša človeka
Fasada - možnosti in prednosti sistemov
S primerno fasado zaokrožimo zunanjo podobo stavbe in poudarimo lepoto arhitekture. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da sta glavni nalogi fasade kljubovanje vremenskim vplivom in ustvarjanje prijetnega bivalnega okolja za stanovalce.
Kakovostna fasada bo zagotovila, da se poleti prostori ne bodo pregrevali in da pozimi ne bo toplotnih izgub in kondenzacije na stenah. Poleg izolativnosti in paropropustnosti ne smemo pozabiti na detajle, ki bodo pomembno vplivali na kakovost in trajnost izvedbe. Prihodnost prinaša izzive zlasti na področju izboljšanja izolacij, kar zmanjšuje porabo energije, vedno večji poudarek je namenjen tudi prijetnemu bivanju in ekologiji. O možnostih, ki jih prinašajo različni fasadni sistemi, smo se pogovarjali z arhitektom Tomažem Škerlepom, ki je vodja projekta pri oddelku za materiale in konstrukcije ter strokovnjak za gradbeno fiziko, toplotno in hidrozaščito na Gradbenem inštitutu ZRMK.
Kontaktne fasade
so najpogostejše
Danes se največkrat uporabljata dva fasadna sistema, in sicer kontaktne in prezračevane fasade. Sodobni trendi so prinesli še možnost steklenih fasad, ki jih večinoma uporabljajo pri višjih objektih in na javnih zgradbah. "Poleg tega se predvsem pri enoslojnih zidovih, ki ne potrebujejo dodatne toplotne izolacije na zunanji strani, še vedno uporabljajo termoizolacijski in klasični fasadni ometi, projektiramo in gradimo pa tudi dvojne zidove, kjer imamo običajno znotraj nosilni zid, zunaj zidano fasadno oblogo, vmes pa se nahaja toplotna izolacija, včasih pa še prezračevan zračni sloj," razlaga Škerlep.
Najpogostejši sistem, ki ga pri nas uporabljamo, je kontaktna fasada, ki jo srečamo praktično pri vseh enodružinskih objektih, pa tudi pri večini večstanovanjskih objektov. "Za kontaktno fasado je značilno, da so vsi sloji - toplotna izolacija ter osnovni in zaključni omet, ki so lepljeni in/ali sidrani na nosilno steno - povezani med seboj (v kontaktu). Prednosti takšne fasade so predvsem v enostavni izvedbi in nizki ceni, dobre gradbenofizikalne lastnosti ter videz, ki je enak kot pri klasičnih zidanih stavbah brez toplotne izolacije," razlaga sogovornik.
Prezračevane fasade
Drug standardni sistem je prezračevana fasada, pri kateri imamo na notranji strani toplotno izolacijo, ki je pritrjena na nosilno steno, na zunanji strani pa fasadno oblogo (na primer les, vlaknenocementne ali kompozite plošče, metalne plošče ali trakove, keramične, klinker ali kamnite plošče itd.), vmes je prezračevan zračni sloj. Škerlep razlaga, da imajo sodobne prezračevane fasade običajno nad toplotno izolacijo še vetrno zaporo, ki služi predvsem za to, da zunanji zrak ne vdira v toplotno izolacijo, pri bolj odprtih fasadnih oblogah pa hkrati ščitijo pred vdorom vode. Prednosti teh vrst fasad so v tem, da so v gradbenofizikalnem smislu praktično povsem odprte in s tem neproblematične, v arhitekturnem smislu pa ponujajo neskončne možnosti pri oblikovanju in izboru materialov.
Steklo, kovina, les
Sodobni arhitekturni trendi so uvedli možnost, da v fasadnih sistemih uporabimo materiale, kot sta steklo in kovina. Škerlep meni, da sta ta dva materiala uporabna predvsem pri stolpnicah in drugih višjih objektih, kjer prednosti odtehtajo bistveno višjo ceno. "Steklo v kombinaciji s kovino omogoča, da dobimo v prostor veliko količino svetlobe, kar pomeni, da so takšni prostori lahko bistveno globlji," zagotavlja sogovornik. Poleg tega je steklo material, ki je sam po sebi povsem neobčutljiv za vlago in vodo. Posebne prednosti prinaša pozimi, ko v objekt spusti veliko toplotne energije, kar je hkrati slabost v poletnem obdobju, ko si želimo, da bi bilo dotoka toplotne energije v objekt zaradi čim manjšega pregrevanja čim manj.
Ljubitelje narave in lesa bodo verjetno bolj pritegnile toplotne izolacije iz lesnih vlaken in lesena fasadna obloga, ki je znana po svoji naravni raznolikosti, trpežnosti in ekološkosti.
Kakšna naj bo izolacija
Pri izbiri izolacijskega materiala v fasadnem sistemu je treba pozornost nameniti zlasti toplotni izolativnosti in paroprepustnosti. "Paropropustnost je pomembna, se pa včasih tej karakteristiki pripisuje prevelik pomen. Tako se večkrat pozablja, da je na primer stiropor bolj paropropusten kot masivni les. Pomembno je predvsem to, da ne uporabljamo preveč paronepropustnega materiala (npr. ekstrudiranega polistirena) tam, kjer za to ni nobene potrebe, in da difuzijsko ustreznost konstrukcije vedno preverimo s pomočjo izračuna, tako kot to določa tehnična smernica," pojasni Šklerlep.
Kar se tiče toplotne prehodnosti, je ta po besedah Škerlepa odvisna od debeline in toplotne prevodnosti vgrajenih materialov. Toplotna prehodnost obodnih sten mora biti v skladu s tehnično smernico, ki jo določa Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2010 (Pures). Takole pravi Škerlep: "Toplotna prehodnost (U) mora biti po novem manjša od 0,28 W/m2K, zavedati pa se moramo, da je to šele prvi kriterij in da moramo vedno najprej narediti celoten izračun vseh toplotni izgub in dobitkov, preden lahko rečemo, ali je to za konkretno stavbo dovolj ali ne.
Sodobni fasadni izolacijski materiali imajo toplotno prevodnost nekje od 0,024 do 0,045 W/mK, najbolj uporabljeni pa od 0,036 do 0,040 W/mK, od tega pa je odvisna tudi potrebna debelina izolacije."
Še o detajlih
Če o izolativnosti in paropropustnosti pogosteje postavljamo vprašanja in iščemo informacije, je dobro, da smo pozorni tudi na detajle. "Ti so seveda pomembni, prav tako kot je pomembno, da na primer pri kontaktni fasadi izberemo sistem, ki je kot celota preizkušen tako v laboratorijih kot tudi v praksi," opozarja Škerlep. Če kontaktna fasada ni ustrezno pritrjena (lepljena in sidrana), se lahko po njegovih besedah zaradi vetra in drugih napetosti omet sčasoma poškoduje, v skrajnem primeru pa lahko veter celotno fasado tudi odtrga od podlage. Pove še, da morajo biti detajli zasnovani in izvedeni tako, da voda ne more zatekati za fasado, ker to ni dobro niti za toplotno izolacijo niti za omete.
Zanimalo vas bo
o pigmentih
Barvite fasade so tiste, ki v okolici bolj izstopajo, pri nekaterih barvah pa se zgodi, da čez čas pokažejo obraz v povsem drugih odtenkih, kot smo si jih zamislili. Upoštevati moramo, da je obstojnost fasadnih barv oziroma zaključnih ometov različna, kar je odvisno od uporabljenih pigmentov in od veziv. Največ nians in močnih barvnih odtenkov lahko dobimo pri akrilnih (organskih) barvah in ometih.
Dobro je vedeti
Odločitev za fasadni sistem
Posamezni fasadni sistemi imajo različne lastnosti. Kontaktne fasade pri nas prevladujejo, prezračevane naj bi bile od
običajnih kontaktnih s tankoslojnim fasadnim ometom vsaj
dva do štirikrat dražje. Na ceno prezračevane fasade po besedah Tomaža Škerlepa v največji meri vpliva cena fasadne obloge,
ki je praviloma najdražji del celotnega sistema.
Ko se odločamo za posamezni sistem, Škerlep svetuje, da
upoštevamo značaj, namen, lego, višino, izpostavljenost objekta, pri izbiri toplotne izolacije moramo upoštevati, ali je material negorljiv ali samo samougasljiv, kakšno toplotno prevodnost
ima, kako občutljiv je za vlago in vodo.
Metka Pirc
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.
