Za prebiranje PDF potrebujete nameščen Adobe Reader, ki si ga lahko snamete tukaj.
Datum:
Ponedeljek, 23. april 2012
Stran:
KVADRATI
Zelišča Narava je najlepša v majhnih stvareh
Za zdravje in dober okus
Najbrž ni vrta, na katerem ne bi rasla zelišča. Ta so običajno najbolj učinkovita in okusna, kadar jih uporabimo sveža, zato je priporočljivo, da nekatera tudi pozimi gojimo na okenski polici, aprila in maja pa je najprimernejši čas za presajanje zelišč na vrtu.
Jasna Marin
Človek že od nekdaj uporablja zelišča v prehrani in zdravilstvu, nekatera, kot so peteršilj, česen, drobnjak, pa so tako rekoč že postala nepogrešljiva na slovenskih vrtovih. Zelišča so vsestranske rastline, ki jih lahko uporabimo za okras, za suhe ali sveže aranžmaje, za pletenje kit, vencev, zeliščne blazinice, ki jih položimo med perilo, je na predavanju za kmečke ženske v Svetem Juriju ob Ščavnici povedala Jožica Šerbinek iz Jakoba v Slovenskih goricah, ki se že več let ukvarja z zeliščarstvom. Mnoga zelišča so zelo okusna in jih uporabljamo kot začimbe k enolončnicam, mesnim jedem, z njimi pripravljamo zeliščne kise, kruh, solate, sladice, potice, kompote. Pomagajo nam lahko tudi do boljšega zdravja v obliki čajev, vina, likerjev, tinktur, sirupov, prav tako so nekatera zelišča primerna za mazila, oljne izvlečke in mila.
Eno-, dvoletna ali trajna
Pri zeliščih ločimo med eno- in dvoletnimi ter trajnimi zelišči. Enoletna in dvoletna, med katera spadajo bazilika, boraga, kapucinka, koper, krebuljica, kumina, majaron, peteršilj, šetraj, tolščak, vrtna kreša in žličnik, je treba vsako leto znova posejati, da bomo imeli dovolj pridelka za sproti in nekaj za spravilo.
Trajna zelišča, mednje spadajo med drugim dobra misel, luštrek, melisa, pehtran, poprova meta, rožmarin, sivka, timijan in žajbelj, pa bodo več let uspevala na isti gredi, pri tem pa velja opozoriti, da občutljivejše rastline zaščitimo pred zimo z zastirko iz slame ali listja. Tista zelišča, ki na prostem ne bi vzdržala, pa prenesemo v notranje prostore - najbolje takrat, ko je temperatura zunaj in v hiši izenačena, da ne doživijo šoka.
Nekatera sejemo,
druga potikamo
Prvo leto je strošek, ko nakupimo in posadimo zelišča, potem pa jih lahko sami doma razmnožujemo. Razmnožujemo lahko s semeni, po navadi lahko kar na domačem zeliščnem vrtu poberemo semena. Določena zelišča kalijo, ko so stara, druga šele potem, ko so bila izpostavljena mrazu, tretja, ko jih prekrijemo z zemljo ali pohodimo ...
Seveda lahko zelišča razmnožujemo tudi z delitvijo korenin in s potaknjenci. Če režemo potaknjence, bo matična rastlina dobila bolj strnjeno in gosto rast, hkrati pa bomo iz potaknjencev dobili več mladih rastlin. Potaknjence (približno 5 do 7 cm dolge vrhnje poganjke) režemo od junija do avgusta, jim odstranimo spodnje liste in potaknemo v substrat za potaknjence ter poskrbimo za vsakodnevno pršenje in toplo okolje.
Presajanje na vrt
Najustreznejši čas za presajanje zelišč na prosto je aprila in maja. Čeprav večina priporoča sajenje v rahlo in zračno prst, ki dovolj dobro zadržuje vlago, bodo dobro uspevala tudi v revni in pusti zemlji, navsezadnje počasna rast brez gnojenja pri zeliščih spodbudi razvoj intenzivnejšega vonja in okusa. Če želimo več pridelka, pa lahko po besedah Šerbinkove zelišča sadimo v tla, ki smo jih jeseni obdelali in pognojili z zrelim hlevskim gnojem (tal potem več let ne gnojimo).
Žetev zelišč
Pobiranja zelišč se lotimo, ko vsebujejo največ želenih učinkovin (ustrezen čas žetve je pri vsaki rastlini drugačen in je navodila najbolje preveriti v knjigah o zeliščih). Žetev naj poteka takrat, ko ni rose. Najboljši del dneva je opoldne ali proti večeru. Praviloma poprovo meto in meliso pobiramo pred cvetenjem, pri žajblju moramo paziti, da ne zacveti, ker potrebujemo eterično olje iz listov, zato cvetne popke sproti odstranjujemo. Materino dušico režemo, ko cveti, ker takrat vsebuje največ eteričnih olj. Zelišč ne perem, kar je umazano, enostavno dam proč. Temen zračen prostor je najprimernejši za sušenje, vanj tudi zvečer ne sme priti vlaga, kjer bi se lahko pojavila plesen, opozarja Šerbinkova. Prav tako je treba pred spravilom zelišč vse skupaj prebrati, saj se na spodnjih delih listov velikokrat skrivajo kakšni žužki.
Stebelca zelišč z listi vred sušimo, obešene v šopkih ali položene na papir v tankih plasteh. Liste smukamo takrat, ko je zel že posušena. Posušeno zelišče naj bi ostalo približno takšne barve, kot je v naravi. Zelišča skladiščimo v papirnatih večplastnih vrečah, tudi v kartonastih škatlah ali v temni stekleni embalaži, nalepimo nanje etiketo z imenom zelišča in datumom in imamo za zimske dni. Lahko pa kaj damo tudi zamrznit.
Zeliščni kis
Za pripravo zeliščnega kisa uporabimo šopek poljubnega zelišča, denimo koprca, peteršilja, rožmarina, bazilike ali krebuljice. Šopek izbranega zelišča damo v kozarec za vlaganje in prelijemo s kisom. Pustimo tri tedne na svetlem mestu, denimo na oknu, da se kis prepoji z zelmi. Nato ga skozi filter za pripravo kave precedimo v temno steklenico in dobro zapremo.
Za postopek lahko uporabimo beli vinski kis, ki je po okusu najbolj blag (primeren je za kombiniranje z baziliko, koprom, sivko), ali jabolčni kis, ki ima nekoliko intenzivnejšo aromo (dobra kombinacija s pehtranom in drobnjakom). Rdeči vinski kis je zelo močan in zato primeren zgolj za zelišča oziroma začimbe z močnejšo aromo, kot sta rožmarin in lovor.
Zeliščno olje
Tudi olje lahko aromatiziramo. V ta namen uporabimo kakšno nevtralno olje, po možnosti ekološko pridelano, denimo olje iz pšeničnih ali koruznih kalčkov ali pa hladno stiskano sončnično olje. Hladno stiskana olja seveda nimajo dolge obstojnosti, so pa občutno bolj zdrava od rafiniranih. Zato bo najbolje narediti manjše zaloge aromatičnega olja.
Zeliščno olje pripravimo tako, da širok steklen kozarec za vlaganje do četrtine napolnimo s poljubnim zeliščem ali mešanico zelišč (priporočljiva je uporaba suhih zelišč, ker sveža naredijo olje motno). Zelišča prelijemo z oljem, zapremo in pustimo kakšnih deset dni, da se olje prepoji z okusi. Olja ne postavimo na sonce, ker lahko postane žarko. Če okus po desetih dneh še ni dovolj močan, stara zelišča zamenjamo z novimi in pustimo še kakšen teden, da se razvijejo arome. Aromatizirano olje precedimo v čiste in temne stekleničke ter zapremo s čistimi zamaški. Kdor je ljubitelj intenzivnejših okusov, lahko za kombiniranje z zelišči uporabi hladno stiskano olivno olje.
Priprava čajev
Za domačo uporabo zelo pogosto uporabljamo zeliščne čaje. Pri čajnih mešanicah je treba paziti, da jih pripravimo po navodilih, še posebno pozorni pa moramo biti, če jemljemo zdravila, saj lahko pride do kontraindikacij ob hkratnem uživanju zeliščnih pripravkov in zdravil. Zato moramo vedeti, kakšne učinkovine vsebuje zelišče, kako se te sproščajo in kaj želimo iz njih dobiti, da bodo pravilno učinkovale.
Zeliščne čaje pripravljamo na različne načine:
ľ poparek - posušena zelišča prelijemo z vrelo vodo, prekrijemo in pustimo stati tri do pet minut (v določenih primerih tudi dlje, če denimo pripravljamo poparek iz korenin). Potem precedimo in pijemo;
ľ zavretek - zelišče damo v hladno vodo in segrevamo do vrelišča, nato odstavimo;
ľ prevretek - zanj uporabimo korenine, skorjo in plodove, ki jih damo v hladno vodo, segrevamo do vrelišča in pustimo vreti do deset minut;
ľ prelivek - zelišča prelijemo z ohlajeno prevreto vodo in namakamo šest ur ali čez noč, zjutraj pa zgolj toliko segrejemo, da lahko pijemo.
Kdaj piti čaj
Pri čajih velja pravilo, da pomirjevalne uživamo zjutraj in zvečer. Za boljši spanec pijemo ustrezen čaj uro pred spanjem, za boljšo prebavo tik pred obrokom, za odpravljanje vnetja med obrokom. Proti prehladom in za izkašljevanje pijemo čaje skozi ves dan in jih obvezno tudi sladkamo, poudarja Jožica Šerbinek. Da bo čaj imel želen učinek, si ga pripravimo v miru in ga v miru tudi spijemo ter uživamo ob njem. Če ga uporabljamo za določen namen, imejmo kuro, ki naj traja od enega do šest tednov, nato ga prenehamo piti. Tudi za domače čaje velja, da jih je treba občasno menjati. Čajnik, ki ga uporabljamo, naj bo namenjen izključno za pripravo čaja in ga po uporabi zgolj splahnemo z vodo, ne smemo pa ga prati s sredstvom za pomivanje posode. Šerbinkova še svetuje, da kadar pijemo zeliščne čaje vsakodnevno, naj bodo blagi, če pa jih uporabljamo za odpravljanje kakšnih tegob, so lahko nekoliko močnejši, vsekakor pa velja pri zeliščih tako kot pri vseh drugih stvareh - z njimi ne pretiravamo, temveč jih uporabljamo v zmernih količinah.
Zanimalo vas bo
Zelišča in njihov učinek
Ajdov čaj je za čiščenje ožilja, bezeg in lipa pomagata pri
prehladnih obolenjih, rman je za boljšo prebavo in preganjanje mačka, žajbelj ima strupene učinkovine, ki jih s kuhanjem
uničimo, zato ga je treba približno tri minute kuhati. Kutina je dobra za jetra, ameriški slamnik krepi imunski sistem. Celo rastlino damo v multipraktik, sesekljamo čim bolj na drobno, nato natlačimo v steklenico in prelijemo z žganjem. Pustimo stati približno tri tedne, potem bi bilo treba dobro iztisniti, da pridejo zdravilne učinkovine iz vlaken. Uživamo dvakrat 20 kapljic na dan, ki jih kanemo na kocko sladkorja ali v vodo. Luštrek je dober za prebavo in bi moral biti na vsakem vrtu. Tudi plahtica bi morala biti na vsakem vrtu, saj je izjemno učinkovita za odpravljanje
ženskih težav. Pri plahtici se pobira cela rastlina, poreže se 4 cm nad tlemi, nato bo znova pognala. Lahko jo najprej posušimo, nato pa narežemo in spravimo. Če želite pripraviti ljubezenski napoj, uporabite šetraj in luštrek.
Dobro je vedeti
Luna v zeliščnem vrtu
ľ Ob prvem krajcu ima luna obliko črke D in se debeli. V tem času pripravljamo potaknjence iz rastlinskih vršičkov.
ľ Ob polni luni zeliščem prija mirovanje.
ľ Zadnji krajec lahko opazujemo takrat, ko je luna v obliki črke
C in "crkuje". Energija in sokovi rastlin se v tem obdobju stekajo v koreninski predel. Zato v tem obdobju sejemo, sadimo in
izkopavamo rastline in zelišča, pri katerih bomo uporabljali
koreninski del, kot so korenček, čebula, česen, koren peteršilja.
ľ Žetev zelišč opravimo od zadnjega krajca do mlade lune. Sicer lahko v tem obdobju rastline tudi zalivamo in rahlo dognojimo.
ľ Mlada luna ali mlaj je čas za nov začetek in pomlajanje. Takrat je priporočljivo temeljito obrezati in odstraniti morebitne bolne poganjke in liste, ker si bodo rastline najlaže opomogle. Prav tako ob mladi luni sadimo in sejemo zelišča.
Ustvarjalno
Leto v znamenju zelišč
Da so zelišča vsestransko uporabna, smo se v začetku aprila lahko prepričali na razstavi, ki so jo pripravile članice društva kmečkih žena iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Društvo je ob 20-letnici delovanja aprila letos predstavilo najrazličnejše izdelke, ki jih izdelujejo na ustvarjalnih in izobraževalnih delavnicah (od prtičkov, rož iz
papirja, klekljanih izdelkov in jedi), za ustvarjalnost pa je prejelo
že vrsto priznanj. Letošnje delavnice so bile posvečene zeliščem, iz katerih so ženske pripravile peciva, kise, olja, namaze, dišeče blaznice, mazila in mila ter tako obudile tradicijo naših prednikov.
Jasna Marin
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.
