Za prebiranje PDF potrebujete nameščen Adobe Reader, ki si ga lahko snamete tukaj.
Datum:
Ponedeljek, 21. maj 2012
Stran:
KVADRATI
Lepo je, kar je tudi koristno, Voda je vir življenja
Zeleni vrtovi tudi poleti
Ljubitelji lepih in vzdrževanih vrtov vedo, da je zanje potrebno precej časa in dobre volje. V pomoč so lahko raznovrstni zalivalni sistemi. Katerega bomo izbrali, je odvisno od velikosti, razgibanosti in razporeditve rastlin.
Lepa zelena barva, s katero pomlad postreže na naših vrtovih, v vročih mesecih velikokrat izgine. Da bi ohranili lepe vrtove, moramo skrbeti za redno zalivanje rastlin. Zalivalni sistemi so v takšnih primerih dobra rešitev, saj omejitev glede velikosti praktično ni. Omislimo si jih lahko tako na najmanjših gredicah kot na velikih površinah. Res pa je, da večja kot je površina, več časa bomo potrebovali, da se naložba povrne. Da je odločitev za takšen sistem najbolj primerna velikost zalivalne površine med 50 in 100 kvadratnimi metri, meni Rok Cvelbar iz podjeta Vinogradništvo, vinarstvo, hortikultura, trgovina - Bajnof in glavni monter sistemov. Kot pravi, je bil najmanjši sistem, ki so ga delali, velik le dvanajst kvadratnih metrov.
Poznati moramo cilj
Zalivalne sisteme lahko uporabimo na vseh vrtnih površinah in seveda v kmetijstvu, kjer pri intenzivni vzgoji brez tega ne gre. Če hočemo imeti lepe rastline, moramo poskrbeti, da imajo dovolj hranil in predvsem dovolj vode. "Pri izbiri zalivalnega sistema si moramo najprej zastaviti cilje, ki jih želimo doseči. Z uporabo sistema omogočamo rastlinam idealne pogoje za njihovo rast in s tem si pridobimo tudi kakšno uro dela več. Nemalokrat slišimo stavek, da trava hitreje raste, če jo zalivamo, in da jo je treba kositi. Ljudem, ki tako razmišljajo, uporabe zalivalnega sistema ne priporočamo," razlaga Zoran Gala iz vrhniškega podjetja VVING. To je poleg naložbe menda edina omejitev, na katero računamo dolgoročno, ko se odločimo za sistem.
Kakšen sistem izbrati
Sisteme zalivanja v grobem delimo na zalivanje z razpršilci in kapljično zalivanje. Razpršilci so lahko statični in dinamični (ti se vrtijo v določenem premeru), ekološko najbolj sprejemljivi pa so rotatorji. Gre za zalivalnike, ki z različno dolgimi curki zalivajo celotno površino radija, porabijo znatno manj vode kot preostali in delujejo pri nizkih pritiskih.
Kapljični sistem uporabljamo za zalivanje grmovnic, gredic, uporablja se tudi za zalivanje zelenic, kjer je uporaba zalivalnikov neprimerna. "Tako se uporabijo za zelene strehe ali terase, saj v teh razmerah navadno ni dovolj zemlje, da bi obdržala vlago, zato se brez zalivalnega sistema tovrstnih podvigov raje ne lotimo," svetuje Gala. Pri kapljičnem zalivanju trat so cevi zakopane, uporabljajo se posebne kapljične cevi.
Pri dinamičnih sistemih se razpršilci dvignejo iz tal od deset do 30 centimetrov, se vrtijo ali pa imajo stalno določen kot zalivanja. Tudi za zelenjavne vrtove so - podobno kot za grmovnice - primerne kapljične cevi, za sadno drevje pa imamo možnost oroševanja.
Pomembno vlogo pri odločitvi za naš sistem bodo imele še velikost, razgibanost in razporeditev rastlin na vrtu. Za manjše vrtove so stroški nameščanja majhni in jih lahko lastniki namestijo sami. Obstajajo zalivalni sistemi v t. i. kit izvedbi, ki so preprosti za nameščanje. Drugače je z večjimi vrtovi, za katere moramo izdelati načrt, izračunati porabo vode, zagotoviti ustrezen pritisk vode in izvedbo prepustiti strokovnjaku.
Za manjšo porabo vode
Idealno je, če vodo za zalivanje uporabljamo iz vodnjakov, rezervoarjev deževnice, potokov ali vrtin, kjer za pogon uporabljamo črpalke. Takšni načini uporabe vode so najbolj ekološki in najcenejši. Če želimo uporabljati podtalnico oz. rečno vodo, za to po besedah Cvelbarja potrebujemo koncesijo države.
Gala pravi, da se v Sloveniji najpogosteje uporablja voda iz vodovoda, zato je treba računati, da je poraba vode strošek, sploh pri velikih vrtovih. "Pri montaži in izbiri zalivalnikov vedno bolj stremimo k uporabi rotatorjev, torej eko sistema, ki ob najboljšem zalivanju porabi najmanj vode," pojasni. Na majhnih vrtovih ga lahko postavijo že v enem dnevu, največ dela pri nameščanju vzame ročni izkop jarkov za zalivanje cevi, pri večjih vrtovih pa za to uporabljajo stroj za izkop jarkov.
"Poraba je zaradi namakanja v nočnem času okoli 2. ure ponoči zaradi nižje temperature in brezvetrja manjša kot pri ročnem zalivanju," poudari Cvelbar.
Zalivalne sisteme navadno upravlja programator, ki krmili, kot ga nastavimo. Pomemben je senzor kapljevin, ki delovanje sistema izklopi, kadar dežuje. Kot pravi Gala, dolžino zalivanja določimo sami, po koncu se zalivalniki spustijo v ohišje in so na površini tako rekoč neopazni. "Najbolje je, da se za montažo sistema odločimo pred setvijo ali polaganjem trave," še svetuje.
Dobro je vedeti
Ne brez senzorja
Pomembno je, da izberemo sistem, ki ima senzor padavin.
Po besedah Roka Cvelbarja je pomemben še popolnoma
avtomatiziran programator, najpomembnejši pa je dober mojster. Le pravilno načrtovan zalivalni sistem bo namreč ponudil
optimalno porabo vode pri namakanju površin in s tem prihranil čas, denar ter živce.
IZ SKRINJE NASVETOV
VZDRŽEVANJE
Zalivalne sisteme je treba redno pregledovati. Strokovnjaki svetujejo, da to naredimo spomladi, preden ga zaženemo. Ko sistem nastavimo, bo naša edina skrb, da so nastavitve v vročih mesecih pravilne. Ob koncu sezone je treba iz sistema spustiti vodo, še najbolje pa je, da z zrakom izpihamo vso vodo. Tako bomo sistem pripravili na zimsko zmrzal, v nasprotnem primeru lahko led raznese ventile.
