Za prebiranje PDF potrebujete nameščen Adobe Reader, ki si ga lahko snamete tukaj.
Datum:
Ponedeljek, 11. junij 2012
Stran:
KVADRATI
Zadeti žebljico na glavico, Sanacija poškodb na fasadi
Da bo pročelje lepše kot na začetku
Naj bo fasada še tako lepa, prej ali slej jo načne zob čas. Njen estetski videz lahko pokvarijo umazanija ali neugodni vremenski vplivi, zaradi česar izgubi prvotni sijaj. Fasado lahko skazi tudi temeljita obnova hiše, ko menjamo strojno inštalacijo ali okna ali ko dodamo novo nadstropje.
Da nam bo fasada ponovno v ponos, so potrebna fasaderska in pleskarska dela. Rafael Pinter iz podjetja Demit razlaga, da je sanacija poškodovane fasade odvisna predvsem od stanja in obsega poškodb. Praviloma se za vsako fasado ob ogledu predvidi ustrezna sanacija. Kadar gre za poškodbe na toplotnoizolacijski fasadi in so te poškodbe le površinske in niso prizadele spodnjega armirnega sloja, je sanacija dokaj enostavna in se opravi lokalno z nanosom novega zaključnega ometa in po potrebi še s prebarvanjem sanirane površine.
ZAKLJUČNI OMET
OD VOGALA DO VOGALA
Pri globljih poškodbah je treba delno odstraniti spodnji armirni sloj fasade in ga nadomestiti z novim. Na tako popravljen podomet nanesemo še nov dekorativni omet. Možno je sicer zgolj lokalno popraviti zaključni omet, vendar bo takšno popravilo vidno. V vseh primerih pa velja, da moramo, če želimo popolnoma skriti popravila, še enkrat izvesti zaključni tankoslojni omet na celotni steni, torej od vogala do vogala.
KJER JE BILO
NEKOČ OKNO
Na videz fasade vpliva tudi menjava pozicije oken. Rafael Pinter pravi, da na mestu starega okna izvedemo kompletno fasado, torej nalepimo izolacijo in jo z armirnim slojem in mrežico vežemo na obstoječo fasado. Preko celotne stene izvedemo še enkrat zaključni sloj.
"Če vstavljamo novo okno na mesto starega, je potreben čim bolj natančen izrez odprtine, da na obstoječi fasadi naredimo čim manj poškodb. Po vgraditvi okna obdelamo špalete in ponovno izvedemo zaključni sloj," pojasnjuje sogovornik.
POSLEDICE TOČE
Narava občasno pokaže svojo temno plat. Toča nam lahko v trenutku poškoduje fasado. V tem primeru Pinter predlaga, da naj najprej ugotovimo globino poškodb. "Če so poškodbe zaključnega ometa površinske, se sanacija izvede samo z novim nanosom. Kadar je poškodovan armirni sloj in armirna mrežica ali tudi izolacija, bo treba sanirati izolacijo, izvesti armirni sloj in ponovno zaključni omet."
HITRO DO
ESTETSKEGA VIDEZA
Pinter razlaga, da je sanacija toplotnoizolacijskih kontaktnih fasad dokaj enostavna in hitra. Ker fasado sestavljajo tanki sloji, podomet ali dekorativni ometi, je običajno dovolj že 24 ur za posamezno fazo. Sogovornik še dodaja, da če imamo neizolirano in poškodovano fasado, najbolj kakovostno sanacijo predstavlja toplotna izolacija. "Za ta korak se odločimo običajno po zamenjavi oken ali ko je fasada že precej dotrajana in umazana. Toplotna izolacija namreč predstavlja manj kot četrtino vseh stroškov za izvedbo sanacije fasade in se pri povprečni slovenski enodružinski hiši običajno povrne v dveh do treh letih."
DA NAM BO DOLGO
V PONOS
Tehnološki razvoj je prisoten tudi v gradbeništvu. Urban Prevorčnik iz podjetja Baumit razkrije, da se je na osnovi nanotehnologije razvil zaključni sloj s posebnimi lastnostmi, ki površino ometa ščiti pred različnimi organskimi in anorganskimi obremenitvami okolja. Mikroskopsko gladka površina otežuje nalaganje delcev umazanije. Zaključni sloj ima ob pomoči narave samočistilne lastnosti. Pod vplivom sonca, dežja, vetra in temperaturnih nihanj se delci umazanije spirajo s fasade. Hitro sušenje onemogoča razvoj alg in plesni. Tako ostaja fasada naravno čista in dolgotrajno lepa.
IZ SKRINJE NAVETOV
OD ROBA DO ROBA
Urban Prevorčnik iz podjetja Baumit opiše osnovno pravilo pri sanaciji poškodb fasade.
ľ Poudarja, da je treba estetsko obdelati celotno zaključeno površino od roba do roba. Če je popravilo samo delno, je razlika vidna in moteča.
ľ Pri barvnem odtenku se odločimo gleda na arhitekturo objekta. Včasih je glede na obstoječe površine, ki jih ne popravljamo, bolje izbrati kontrastne odtenke, drugič bolj usklajene. Nikoli pa z novo barvo ne bomo zadeli obstoječega odtenka, razlika bo vedno vidna.
ľ Pri sodobnih fasadnih barvah je pomembno, da ne glede
na to, za kakšno vrsto barve gre, bistvene lastnosti, kot so
vodoodbojnost, paropropustnost, barvni odtenek, v osnovi ostanejo nespremenjene.
ľ Nekatere barv imajo samočistilni učinek, kar še podaljša svež videz objekta.
DOBRO JE VEDETI
Stara, neizolirana in poškodovana fasada
Najboljšo sanacijo stare fasade oziroma objekta, ki še ni toplotno izoliran, predstavlja izvedba toplotnoizolacijske fasade. Po besedah Rafaela Pinterja iz podjetja Demit s takšno novo fasado rešimo in prekrijemo poškodbe in še privarčujemo, ker se investicija v toplotno izolacijo v nekaj letih povrne skozi prihranke pri porabi energenta za ogrevanje in/ali hlajenje objekta.
Najenostavnejša in cenovno zelo ugodna je sanacija starega neizoliranega objekta s tankoslojnimi izolacijskimi fasadami.
Sodobni premaz
Na mestu krpanja ali popravil fasade zaradi poškodb se lahko uporablja osnovni premaz, ki je s sintetičnimi mikrovlakni in finim kremenčevim peskom polnjen, izdelan je na bazi kalijevega vodnega stekla in akrilnih veziv. Ta osnovni premaz površino poenoti v smislu hrapavosti in vpojnosti površine.
Po celotni površini
Sčasoma barva deloma izgubi svojo prvotno intenzivnost, postane umazana zaradi zunanjih dejavnikov. Zato jo prebarvamo po celotni površini, torej po vseh štirih stenah fasadne površine.
