Za prebiranje PDF potrebujete nameščen Adobe Reader, ki si ga lahko snamete tukaj.
Datum:
Ponedeljek, 18. junij 2012
Stran:
KVADRATI
Bika zgrabi za roge
Hiša se poseda
Stoli na kolesih niso več pri miru, stropi se nagnejo, pojavijo se težave z odpiranjem in zapiranjem vrat in oken ... Vse to lahko kaže na to, da se hiša poseda, mnogi lastniki namreč tega ne ugotovijo, dokler niso poškodbe obsežne in posledice moteče za bivanje.
Da bi se izognili posedanju hiše, investitorji posebno pozornost namenijo prvi gradbeni fazi, v kateri pripravimo in utrdimo dno gradbene jame. S tem preprečimo razpoke in posedanje zgrajenega objekta. O problemu posedanja hiš smo se pogovarjali s strokovnjakinjama z Zavoda za gradbeništvo Slovenije, z Mojco Ravnikar Turk, vodjo odseka za mehaniko zemljin in geotehnična opazovanja, in mag. Marjano Lutman, vodjo oddelka za konstrukcije. Da je za stavbo najbolj kritično neenakomerno posedanje temeljnih tal, kjer se tla pod enim delom stavbe posedejo bolj kot pod drugim, sta poudarili. "Na to nas praviloma opozorijo razpoke, niso pa vse razpoke posledica posedanja hiše. Pri posedanju praviloma nastanejo daljše razpoke: V zidovih so to navpične ali poševne razpoke, na stikih med zidovi nastanejo navpične razpoke, na stikih med zidovi in stropi pa vodoravne razpoke," pojasnjuje Lutmanova. Kako hitro bomo ukrepali, je odvisno od tega, kdaj so se razpoke pojavile in predvsem, kako hitro napredujejo. Če se posedajo zaradi stiskanja slojev tal (konsolidacije tal), ki se začne kmalu po izgradnji objekta, imamo po besedah Lutmanove čas, da pojav razpok opazujemo, vzpostavimo tudi meritve, s katerimi pojav z zanesljivostjo prepoznamo in nato ustrezno ukrepamo. "V kolikor pa se razpoke pojavijo nenadoma, ko je objekt že več let zgrajen, in hitro napredujejo, pa je treba vzrok za posedanje oziroma nastanek razpok ugotoviti čim prej."
Z meritvami do informacij
Sanacija posedanja hiše je zahtevna, zato sta se obe sogovornici strinjali, da je treba reševanje problematike zaupati strokovnjakom s področij geomehanike in gradbenih konstrukcij. Če strokovnjaki na podlagi ogleda razpok sumijo na pojav neenakomernega posedanja, običajno sledi opazovanje objekta. "To med drugim zajema meritve razpok in navpičnih pomikov temeljev, s katerimi ugotovimo spremembe v posedkih od pričetka meritev naprej," razloži Lutmanova.
Meriti je treba vsaj eno leto, s tem pa ugotovijo, ali se objekt še poseda ali se je to zaključilo. Če se je zaključilo, se lahko lotimo sanacije poškodb na stavbi, ki so posledica posedanja.Če se še ni zaključilo, je treba ugotoviti vzroke za neenakomerno posedanje, nato te vzroke odpraviti in šele v zaključni fazi popraviti poškodbe na stavbi.
Preučimo sestavo tal
Če se želimo izogniti težavam, je idealno, da se že pred gradnjo hiše dobro podučimo o sestavi tal in o gradnji. Ravnikar Turkova namreč pravi, da se je že med nakupom parcele za gradnjo smiselno pozanimati, kakšna je sestava tal. Če so ta zelo slabo nosilna (denimo na Ljubljanskem barju) ali je območje plazovito, računajmo, da bo gradnja hiše dražja. Pred gradnjo je nujno, da naročimo strokovnjaku s področja geotehnike, da opravi presikavo tal, kjer nameravamo graditi, in predlaga t. i. temeljenje objekta.
"Temeljenje je v dobro nosilnih tleh običajno plitvo s pasovnimi temelji. V slabo nosilnih tleh, ki so običajno zelo stisljiva, pa so objekti praviloma temeljeni na pilotih. Obseg preiskav tal je odvisen od geološke sestave tal - več raziskav je potrebnih na območjih, kjer so tla zelo slojevita in kjer so tla stisljiva," pojasnjuje Ravnikar Turkova.
Na podlagi ugotovljenih karakteristik tal projektant objekta izračuna potrebno velikost in globino temeljev. Sogovornica poudari, da mora projektant z računi preveriti, ali bo objekt stabilen in ali bodo posedki objekta tako majhni in enakomerni, da na objektu ne bo poškodb. Nosilnost tal in posedke objekta je treba preveriti tudi ob vsaki rekonstrukciji objekta, denimo ob dozidavi ali nadzidavi.
Natančnih podatkov o tem, kako pogosto se slovenske hiše posedajo, ni. Obe sogovornici pa pravita, da je ta pojav prisoten. Lastniki hiš nanj pogosto niso pozorni, dokler niso poškodbe že precej obsežne in posledice moteče za bivanje. Če se en del objekta namreč posede le za nekaj centimetrov bolj od drugega dela, se nagnejo stropi in stoli na kolesih niso več pri miru. Zaradi nagibov in deformacij stavb so pogoste tudi težave pri odpiranju in zapiranju vrat in oken. Šele v tej fazi po izkušnjah strokovnjakinj lastniki navadno iščejo strokovno pomoč.
Iskanje ustrezne rešitve
Na Zavodu za gradbeništvo Slovenije pojasnjujejo, da lahko obstoječe temelje ojačamo, če ugotovimo, da so vzrok za posedanje neustrezna kakovost ali dimenzije temeljev. Lutmanova razlaga, da je izboljšanje kamnitega zidovja temeljev pri starejših zidanih stavbah, ki so temeljene na kamnitih temeljnih zidovih, mogoče doseči z injektiranjem s cementno-silikatno mešanico. "Če se izkaže, da so obremenitve temeljnih tal previsoke ali tla nestabilna, je treba temelje razširiti ali poglobiti. Strokovnjak izbere najprimernejši način - plitve temelje je možno obdati z armaturo in obbetonirati in nato s sidri povezati z obstoječimi temelji," poudari Lutmanova. Doda še, da se podbetoniranje običajno izvaja v kratkih odsekih: pod obstoječimi temelji se odstrani zemljino in se jo nadomesti z betonom ali armiranim betonom. Možno pa je temeljenje objekta poglobiti z izvedbo pilotov - pod pritiskom se v tla vbrizgava cementno injekcijsko maso ali ekspanzijske smole. "Vsi navedeni posegi pa so zelo invazivni in lahko povzročijo dodatne razpoke na objektu," opozori sogovornica.
Nad temelje s smolo
Tone Metelko iz podjetja Uretek pravi, da je ena izmed najbolj zanesljivih metod za stabiliziranje temeljev globinsko injektiranje terena z raztezno poliuretansko smolo, ki so med novejšimi inovacijami na področju geotehnike.
"V praksi se uporabljajo zadnjih 25 let. Bistvene prednosti so v samem materialu in postopku vgradnje. Poliuretani so sintetični materiali, ki so zelo lahki, čvrsti, odporni in trajni, hkrati pa niso nevarni za okolje. Poliuretanske smole se danes široko uporabljajo tudi na področju visokih tehnologij," razlaga. Pri utrjevanju terena pod temelji je bistvenega pomena rezultat, ki ga s posegom dosežemo in zagotavljamo na dolgi rok. Med prednostmi geotehničnih smol Metelko izpostavi, da lahko poleg konsolidacije (utrditve) zemljine izvajajo tudi kontrolirane dvige temeljev in konstrukcije. "Pri tem lahko razpoke na steni skoraj v celoti zapremo. Rezultat posega je merljiv v realnem času, torej sproti," pojasnjuje sogovornik. Ta smola se začne trditi v nekaj sekundah, v nekaj minutah doseže polno trdnost. Injektiranje terena z raztezno smolo se uporablja za vse vrste temeljev in za vse tipe zemljine. "Določene omejitve veljajo samo za terene, v katerih je prisotnih več kot deset odstotkov organskih snovi; med te sodi npr. Ljubljansko barje, ki ga tvori pretežno šota. V takih situacijah se injekcije smole ne izvedejo v večjo globino, ampak samo med gramozni tampon in temelj. Tudi taki posegi so pravilom uspešni, vendar zahtevajo poseben pristop," sklene Metelko.
*
DOBRO JE VEDETI
NUJEN JE PREGLED CELOTNIH TAL
Mojca Ravnikar Turk pravi, da pomiki temeljev oziroma razpoke na objektu ne nastajajo samo zaradi konsolidacije tal, ampak je možnih vzrokov veliko, od izpiranja materiala pod temelji do plazenja, večjih izkopov v bližini objekta, spremembe nivoja talne vode, klimatskih sprememb, rekonstrukcije objekta, vibracije ... "Vzrok za pomike temeljev je včasih težko ugotoviti, zlasti kadar ga ni v konsolidaciji tal. Za ugotavljanje vzroka posedanja se običajno izvedejo preiskave tal (sondažni izkopi in laboratorijske preiskave) na mestih, kjer so se pojavile razpoke," pove in doda, da je bolje in tudi ceneje razlog za nastanek razpok preprečiti kot poškodbe sanirati. Zato je treba lokacijo objekta pred pričetkom projektiranja preiskati in izdelati poročilo. Izključiti je treba možnost plazenja, ugotoviti sestavo tal in nivo talne vode. Preiskave tal in projektiranje je treba prepustiti strokovnjakom.
Ker se preiskave tal ne izvedejo pod celotnim objektom, ampak so le točkovne, je lahko dejanska sestava tal po njenih besedah lokalno drugačna. "Zato mora v času izvedbe temeljev strokovnjak s področja geotehnike pregledati tla pod celotnim objektom in ugotoviti, če je sestava tal res takšna, kot je bila upoštevana v projektnih izračunih. Pri gradnji pa je treba biti pozoren na kakovostno izvedbo nosilnih elementov in izvedbo odvodnjavanja ter okolico hiše čim prej protierozijsko zaščititi," poudari Ravnikar Turkova.
*
ZANIMALO VAS BO
POSTOPEK S POLIURETANSKO SMOLO
Globinsko injektiranje terena z raztezno poliuretansko smolo lahko povzamemo v petih točkah. Najprej poskrbijo za vrtine, sledijo vgradnja injektirnih cevi, injektiranje smole, meritev posega z laserjem in odstranitev ostankov cevi. Vrtine se običajno izvedejo v razmiku enega metra, na notranji ali zunanji strani zidu. Ker imajo vrtine zelo majhen premer (največ 26 milimetrov), jih lahko opravimo z manjšimi stroji. Celoten poseg poteka brez izkopa in se lahko izvaja tudi v notranjosti stavb na notranjih nosilnih stenah ali tlaku. Globinsko injektiranje z uporabo geotehnične smole poteka zelo hitro. Ekipa dveh ali treh delavcev lahko na dan izvede poseg v dolžini do 15 tekočih metrov temelja oziroma do 50 kvadratnih metrov površin, kot so npr. tlaki, terase ali pločniki. Vrtine na tlakovanih površinah imajo premer samo 6 milimetrov in se običajno izvedejo na fugi, pojasnjujejo pri podjetju Uretek.
