Na Polici pri Grosuplju se kot v igrivi otroški skladbi izmenjavajo zeleni griči in doline. Sredi enega teh gričev sta si dom ustvarila zakonca Adamič in strmino ob hiši okitila z rastlinami, ki se vijejo čez zemljišče kakor barvit svilnat šal.
Okrasni vrt v povsem drugačni podobi, kot je danes, je začel nastajati pred približno 30 leti, ko je gospodarica v otočke zemlje ob vikend hišici sadila gladiole. Nekaj let kasneje sta z možem na koncu zemljišča posadila še tise, saj sta že zgodaj razmišljala, da bo treba poskrbeti za varnost vnučkov, da ne bi zgrmeli po strmem bregu. Herta in Edo Adamič pripovedujeta: "Najprej je bila tod ena sama brežina, potem smo delali vigavaga terase, kopali zemljo na roke, ker niti bager ni mogel peljati po tej hudi strmini, odvečno zemljo pa smo vozili navzdol, kjer sta nastala zelenjavni vrt in majhen park."
Razdrobljeni dragulji
Zakonca sta se odločila, da zasnujeta okrasni breg, ker sta želela, da bi ju takrat, ko prideta domov, in vsakič, ko stopita iz domače hiše, pozdravil pisan prizor. Zato se je Herta lotila urejanja kakor britev ostre strmine. Med prvimi rastlinami, ki jih je posadila na breg, je stara potonika. To je pred tremi desetletji kupila v Ljubljani. "Branjevka je rastline še na koleslju vozila. Imela je hčerko, ki je študirala agronomijo, in so doma razmnoževali rastline ter jih prodajali. Tako sem kupila prvo potoniko, ki še danes drži zemljo skupaj," pripoveduje lastnica. Danes potoniki na skrbno urejenih poličastih gredah, ki sta jih Herta in Edo pred plazenjem zajezila še z debli kostanjev in velikimi kamni, delajo družbo najrazličnejše rastline, med njimi hortenzije, gozdne lilije, prekrasne perunike, dragocena temno oranžna azaleja, maki, javorji, razni ostržniki, srobot, pušpani, kresnice ... "Vrt je tako majhen, da ne morem po tri sorodne rastlinice posaditi skupaj, da bi bilo kaj videti. Zato imam po enega predstavnika vsake vrste in je vse razdrobljeno," razlaga gospodarica vrta.
Kamin za stavo
Tik pod prvo veliko strmino se vrt zravna v teraso z zelenico in prek stopnic podaljša v prikupen otroški park, ki ga je za vnuke izdelal Edo. "Tu rastejo same take stvari, s katerimi ni veliko dela," se ob pogledu na pristrižene iglavce in plemenite stare čuge v družbi rožnate visokodebelne vrtnice namuzne gospodar. Omenjeni kotiček, ki ga krasi tudi pločevinasta kravica vnukinje, so pred mačkami in psi zaprli s preprosto mrežasto ograjico. Na koncu parka povešava cedra kakor mehka zavesa naznani spust proti zelenjavnemu vrtu in vrtnemu kaminu, ki ga je Edo zazidal za stavo in za nagrado od svaka dobil odojka, ki so ga zavrteli nad ognjem. Kamina danes ne uporabljajo več, zato so se vanj preselile rože, bolj priročna letna kuhinja pa je našla svoj prostor na najbolj hladnem delu vrta, v bližini mogočne lipe, ki daje mirno zavetje veliki mizi, klopcama in otroški gugalnici.
Zeleni dojenček
Najmlajši vrtni kotiček, ki je nastal šele lani, je lastnik vrta zasnoval, potem ko se je naveličal čakanja na plodove jablan in hrušk. "Odločil sem se, da je bolje, če tu naredim park in ga s klopce občudujem, kot da gledam tiste skrivljene jablane, od katerih nikoli ni bilo pridelka," razlaga gospodar. Na spodnjem delu vrta je namreč poskrbel za nekakšno glasbeno prizorišče. Edo je mnoga leta deloval kot čelist v ljubljanski Operi in v Slovenski filharmoniji. Ljubezen do čela je po ideji prijatelja ovekovečil z odlitkom iz betona, ob otvoritvi parka pa je od prijateljev dobil še kipec čelista, ki krasi osrednjo gredico parka.
Skulpture skupaj z vsemi rastlinami, ki jih zakonca Adamič iz dneva v dan občudujeta, skrbijo za edinstveno melodijo, ki se prek številnih barvitih poličk prepleta s simfonijo narave.
Nalaganje video predvajalnika. Zanj potrebujete dodatek Adobe Flash 9.
Embed: To je koda za vključitev videa v druge spletne strani, bloge...
Snemalka: Jasna Marin
Jasna Marin
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.
