Za prebiranje PDF potrebujete nameščen Adobe Reader, ki si ga lahko snamete tukaj.
Datum:
Ponedeljek, 16. julij 2012
Stran:
KVADRATI
KOGENERACIJA Varujemo naravo, varujemo sebe
Več energije, več prihrankov, manj emisij
Pomen varčevanja pri ogrevanju in hlajenju se vsako leto bolj poudarja, glede na to, da se cene energentov višajo, istočasno pa po žepu udriha država z različnimi varčevalnimi ukrepi.
Ena izmed možnosti, ki se nam obrestuje z leti, za njeno investicijo pa nam bodo hvaležni potomci, je sončna kogeneracija ali kogeneracija na utekočinjen naftni plin (UNP). Prvo nam je podrobneje predstavil Aleš Tekavec iz podjetja Biring Sol, o drugi pa je spregovoril Gašper Ravnak iz Butan plina.
"O kogeneraciji govorimo, kadar se v istem procesu hkrati proizvajata električna in toplotna energija," razlaga Ravnak. Po njegovih besedah tudi avtomobil pozimi deluje kot kogenerator. Del mehanske energije se namreč prenese na alternator, ki proizvaja električno energijo, toplota, ki jo oddaja motor, pa se porabi za gretje notranjosti avtomobila. Nekateri ta proces imenujejo tudi soproizvodnja ali krajše SPTE. Toplotna energija se torej koristno uporabi pri ogrevanju, z generatorjem pa se proizvaja električna energija. Pomembno je, da ta energija nastaja tam, kjer se tudi uporablja, zato ni izgub pri prenosu elektrike, poleg tega pa sistem pomeni najbolj učinkovito pretvorbo primarne energije v električno in toplotno energijo, saj prihranimo znaten del primarne energije v primerjavi z ločeno proizvodnjo.
PRIHRANKI PRI STROŠKIH OGREVANJA
Med prednostmi kogeneracije, ki jih velja postaviti v ospredje, Ravnak omenja učinkovitejšo pretvorbo goriva v koristno toplotno in električno energijo, doseganje velikih prihrankov pri stroških energije, manjšo odvisnost od obstoječih načinov pridobivanja električne energije, bistveno zmanjšanje emisij v okolje in zmanjšanje izgub električne energije zaradi prenosa po daljnovodih. S kogeneracijo na UNP tako rešimo oskrbo s toploto, elektriko in plinom za kuhanje. Smiselnost take naložbe se kaže v uravnoteženju proizvodnje električne energije oziroma podpori sistemom proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov, pravi Ravnak.
SONCE KOT VIR ENERGIJE
Sistem sončne kogeneracije podrobneje opiše Aleš Tekavec. Sistem se je razvil iz dveh dobro znanih tehnologij fotovoltaike in termalnih sončnih kolektorjev. Ideja o sončni kogeneraciji je bila, kako združiti dve napravi v eno samo in povečati njen izkoristek. Ameriško podjetje Cogenra Solar se nahaja v Silicijevi dolini v zvezni državi Kalifornija in je prvo na svetu, ki je razvilo sončno kogeneracijo. Bistvo sončne kogeneracije je v tem, da v primerjavi s klasičnimi solarnimi paneli proizvede petkrat več energije, trikrat manj toplogrednih plinov in ustvari dvakrat večje finančne prihranke. Sončna kogeneracija zajame in spremeni do 80 odstotkov sončne energije v električno energijo in toploto (vročo vodo) z eno samo sončno napravo. Klasični solarni paneli v povprečju spremenijo 15 odstotkov sončne energije, in to samo v električno energijo, kar je sicer še vedno dobro, dokler bo država še podpirala izgradnjo takšnih projektov.
ZA ZDAJ LE ZA VEČJE UPORABNIKE
Obe vrsti kogeneracij sta za zdaj namenjeni večjim uporabnikom oziroma bolj industrijski rabi, skratka tam, kjer so velike potrebe po toploti in električni energiji, denimo v gostiščih, hotelih in domovih za starejše občane, športnih objektih, večstanovanjskih stavbah in tudi objektih, ki so zaradi tehnoloških procesov večji porabniki vroče vode, kot so na primer mlekarne, vrtnarije, pekarne in sirarne. Tekavec opozarja, da če dodamo še možnost hlajenja, potem se naprava dejansko lahko uporablja praktično v vseh večjih poslovnih in drugih stavbah. Kadar ni zadostnega odjema, se sistem avtomatsko izklopi, kar pa ni njegov smisel.
IZVZETE SAMOSTOJNE HIŠE
Na vprašanje, ali lahko v kratkem kogeneraciji pričakujemo na samostojnih hišah, sogovornika podajata dejstvo, da za gospodinjstva še nista primerni, vsaj z ekonomskega vidika ne. "Cena teh kogeneracij bi se morala prepoloviti. Cene mikrokogeneracij, primernih za samostojne hiše, so sicer v primerjavi z lanskim letom nekoliko nižje, predvidevamo tudi, da se bo v prihodnje število ponudnikov teh rešitev povečalo, tako bi lahko te postale bolj ekonomične. Ko se bo kolo enkrat zavrtelo in bo več ljudi začelo uporabljati mikrokogeneracije, lahko pričakujemo, da se bo tudi cena znižala. Tako kot se je zgodilo pri fotovoltaičnih panelih. Mikrokogeneracije bodo čez nekaj let dostopnejše za gospodinjstva v tujini, nato postopoma tudi v Sloveniji," pove Gašper Ravnak.
SMISELNO NA VEČSTANOVANJSKIH HIŠAH
Tekavec meni, da je smotrno takšne naprave namestiti na večstanovanjske hiše. Stanovalci bi imeli zagotovljeno celotno količino tople sanitarne vode v poletnih mesecih, v drugih mesecih pa je potrebno dogrevanje z obstoječimi sistemi. Proizvedeno elektriko hiša lahko uporablja za lastne potrebe, za razsvetljavo stopnišč oziroma skupnih prostorov. S tem bi znatno znižali stroške energentov, vzdrževanje obstoječega sistema in naredili veliko dobrega za okolje. "Kot rečeno, trenutni sistemi sončne kogeneracije niso predvideni za samostojne hiše, ker je proizvodnja toplote poleti prevelika. Vendar lahko pričakujemo manjšo različico, ki bo primerna za manjše hišne sisteme," pojasnjuje Tekavec.
VRAČILO INVESTICIJE ODVISNO TUDI OD LOKACIJE
Če se že podamo v investicijo, je eno izmed prvih vprašanj, kdaj se ta povrne. Ravnak odgovori, da se v investicija v kogeneracijo na UNP v večini primerov povrne v zelo kratkem času, odvisno od predvidene moči soproizvodne naprave. Kot kažejo številni primeri, se z uspešno vgradnjo sistema SPTE zmanjša poraba energije za približno deset do 25 odstotkov glede na konvencionalno oskrbo z električno energijo in ločeno pridobivanje toplote. Na voljo so tudi državne podpore, ki omogočajo, da proizvedeno elektriko deset let subvencionirano porabljamo za lastne potrebe ali pa jo prodamo državi. Izračuni kažejo, da se investicija v povprečju povrne v treh do petih letih.
Tekavec dodaja, da najmanjši in najosnovnejši sistem sončne kogeneracije stane 11.600 evrov. V tej ceni so štirje moduli, krmilni sistem, razsmernik in priklop na obstoječe omrežje. Sistem ima deklarirano moč 10 kW Termal in 1,9 kW elektrike. Za postavitev potrebujemo neto 26 kvadratnih metrov strešne površine. Sistem je modularen in se lahko postavi tudi MWpark. Povračilo investicije se spreminja glede na lokacijo postavitve in vrsto energenta. V Sloveniji je trenutna doba povračila investicije od pet do sedem let, garantirana doba delovanja od proizvajalca pa je 25 let.
KAM NAPREJ
"Klasična fotovoltaična tehnologija je stara že 50 let in ne dosega posebnih napredkov. Investitorji pa vedno bolj stremimo k čim večjim izkoristkom sistemov oziroma da nam naprave omogočajo energetsko samozadostnost. Na območjih z veliko sončnimi urami, predvsem v ZDA in Španiji, pa že intenzivno uporabljajo različne novejše tehnologije, ki vse bolj izpodrivajo uporabo fosilnih energentov. V prvi fazi bo vsekakor poudarek na večjih industrijskih objektih, kjer je potrošnja velika, kasneje pa vsekakor tudi za individualne enodružinske hiše.
Kajti graditev takšnih in podobnih sistemov bo v prihodnje lahko znatno zvišala kvaliteto našega življenja, saj bomo končno lahko izkoriščali energijo sonca, ki je brezplačna in nam je nihče ne more omejevati," je Tekavec optimističen glede razvoja tovrstnih sistemov in prepričan, da se bo proizvodnja v prihodnosti vse bolj širila.
Zanimalo vas bo
Kogeneracija v praksi
ľ Konec maja sta podjetji Biring Sol in Terme Čatež uradno
otvorili prvi delujoč sistem sončne kogeneracije na strehi hotela Žusterna. Toploto bo hotel uporabljal za ogrevanje bazena
z morsko vodo. To je tudi prvi postavljen sistem v Evropi in ne zadnji.
ľ Gostišče Trojane (na fotografiji), gostilna Čad v Ljubljani in Dom starejših Idila so le nekateri primeri dobre prakse Butan plina, kjer jim je po trenutnih izračunih uspelo zmanjšati stroške za približno 15 odstotkov na leto, kar je seveda pri tako velikih porabnikih toplotne in električne energije znaten prihranek. Poleg finančnega vidika so uporabniki sedaj še bolj neodvisni, saj bodo na primer v Gostinskem podjetju Trojane s kogeneracijo na UNP lahko sami pokrili 75 odstotkov potreb po toplotni in
50 odstotkov potreb po električni energiji ter ob tem znižali do 50 odstotkov škodljivih emisij v okolje.
Tina Recek
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.
