Za prebiranje PDF potrebujete nameščen Adobe Reader, ki si ga lahko snamete tukaj.
Datum:
Ponedeljek, 30. julij 2012
Stran:
KVADRATI
Kamen na kamen palača, Do več bivalnega prostora
Je nadzidava res najboljša rešitev?
Slovenci smo prostorsko precej nemobilna družba, ki je preseljevanju v večje stanovanje ali hišo dokaj nenaklonjena, zato so prizidki in nadzidave predvsem v enostanovanjskih stavbah priljubljen odgovor na povečanje potreb po stanovanjskih površinah. Še preden se s projektantom in mojstri dogovorimo za poseg na hiši, je smiselno razmisliti, kaj bomo s prostori, ko jih ne bomo več potrebovali.
Stanovanjske težave družbe je v prvi vrsti treba reševati v okviru obstoječega stavbnega fonda, meni arhitekt Denis Rovan iz celjskega podjetja Navor. Skupaj z njim smo poiskali nekaj nasvetov, kdaj in kako se lotiti nadzidave. Sogovornik poudarja, da lahko s skrbno projektirano in izvedeno prenovo obstoječega objekta včasih hitreje in z manjšimi stroški prilagodimo bivanjsko okolje spremenjenim potrebam kot z novogradnjo, dozidavo ali nadzidavo. Ob bistveno povečanih stanovanjskih potrebah je morda smotrneje razmišljati o preselitvi v večje stanovanje ali hišo.
Pogled v prihodnost
Težave s prizidki in nadzidavami se navadno pokažejo šele čez leta, ko se denimo odselijo otroci in se zmanjšajo potrebe po stanovanjskih površinah. Dodatnih prostorov v tem primeru ne odstranimo, lastnikom postanejo breme, ki ga je treba vzdrževati. Splošno gledano, Rovan vidi nadzidavo kot smiselno rešitev stanovanjskih težav v gosto naseljenih urbanih središčih, kjer primanjkuje zemljišč za novogradnje in kjer na trgu primanjkuje dosegljivih stanovanj.
Skupaj s prenovo
"Za takšen poseg naj se investitor odloči, kadar svojim prostorskim potrebam ne more učinkovito zadostiti v okviru obstoječe stavbe oziroma s prenovo te. Z nadzidavo dobi objekt na enaki zazidani površini več uporabnih površin in s tem višji koeficient izrabe zemljišča, v večini primerov pa se uporabijo obstoječi priključki na komunalno in energetsko infrastrukturo," razlaga Rovan. Nadzidava je tako z vidika ohranjanja zemljišč bolj trajnostna rešitev od novogradnje ali dozidave.
Ali je takšen poseg izvedljiv, je odvisno od posameznega primera, vedno pa je odločitev povezana z nosilnostjo obstoječe konstrukcije, značilnostmi prostora nad najvišjo etažo ter vrsto ostrešja in obliko strehe. Ponavadi je bolj enostavno in ceneje nadzidati stavbo, kadar ima ta neizkoriščeno ravno streho, nekoliko več težav bomo imeli, če je podstrešje izkoriščeno ali je konstrukcija ostrešja iz tramov.
Strokovnjaki so bolj ali manj enotni tudi pri estetskem in praktičnem vidiku takšne gradnje. "Ker gre v mnogo primerih za precej očiten poseg v funkcioniranje stavbe in njen videz, je dobrodošlo, če se tak poseg izvaja skupaj z morebitno prenovo drugih delov stavbe, kot je na primer prenova inštalacij, izboljšanje izolacijskih lastnosti ovoja stavbe ali zamenjava dotrajane strešne kritine," svetuje arhitekt.
Več ljudi, več potreb
V nekaterih primerih bomo naše želje po nadzidavi morali opustiti. Nadzidavo nam lahko onemogočijo določila prostorskega akta, pogoji soglasodajalcev z vidika varstva kulturne dediščine ali če se z gradnjo ne strinjajo sosedje, saj bi jim tak poseg lahko poslabšal bivanjsko okolje. "Zelo pomembno je tudi, da se z vsakršnim povečanjem bivalnih površin, ki pomenijo povečanje števila oseb v stanovanju, zagotovi dovolj spremljevalnih prostorov in površin, kot so parkirna mesta, shrambe in zelene površine," opozori sogovornik na pomemben vidik, ki ga radi spregledamo.
Verjetno pa ni treba posebej poudarjati, da je to pomembna gradbena odločitev, zato moramo izvedbo konkretne nadzidave oblikovati v sodelovanju s strokovnjakom, na primer z arhitektom ali z gradbenim inženirjem. Nadzidava objekta bo zahtevala veliko naše pozornosti, zato se je lotimo vsaj tako skrbno, kot če bi gradili novi objekt. Poiščimo kompetentnega projektanta s primernimi referencami. Skupaj z njim preglejmo naše želje, se pogovorimo o prostorskih potrebah, projektant pa bo povedal, ali je takšna gradnja sploh izvedljiva, svetoval nam bo glede veljavnih prostorskih aktov, sporočil, ali potrebujemo soglasja in druge dokumente za gradnjo.
Stik nadzidka z objektom
Izolacija, energetska učinkovitost, razni vodi, streha, vse to so vprašanja, s katerimi se bomo ukvarjali pred začetkom nadzidave. Rovan pravi, da moramo biti pozorni na funkcioniranje obstoječega objekta in nadzidka kot celote. Posebno pozornost pri nadzidavi moramo po njegovih besedah nameniti stiku nadzidka z obstoječim objektom ter povezavi gradbenih konstrukcij in inštalacij med obema deloma. Izvajalci morajo vestno in dosledno izvesti vse predvidene in potrebne elemente za učinkovito delovanje stavbe kot celote. "Dela je treba izvajati po projektu, ko se ugotovi drugačno stanje na gradbišču, ki terja prilagajanje izvedbenih detajlov, spremenjen potek inštalacij in podobno, je treba s projektantom najti prilagojeno rešitev izvedbe stikov, spojnih elementov, tesnjenja, preprečevanja toplotnih mostov ipd. Velja si zapomniti, da je zgradba dobra toliko, kot je dober njen najšibkejši člen," opozarja arhitekt.
Obvezno preverjanje nosilnosti
Pomembno je, da pred začetkom projektiranja preverimo nosilnost celotnega konstrukcijskega sistema objekta. Za to poskrbi strokovno usposobljen odgovorni projektant gradbenih konstrukcij, ki ugotovi, ali obstoječa konstrukcija dovoljuje nadzidavo oziroma ali so potrebni ukrepi za ojačitev obstoječih gradbenih konstrukcij.
Pri novejših objektih se nosilnost temeljev, ki so skrit konstrukcijski element, preverja na podlagi podatkov iz projekta izvedenih del obstoječega objekta. Če za stavbo ni mogoče zagotoviti relevantnih podatkov iz projektne dokumentacije, so na voljo druge metode, kot so na primer sondiranje temeljev in raziskave nosilnosti temeljnih tal, s katerimi strokovnjaki gradbene stroke ocenijo dimenzije, sestavo in stanje podzemnih delov konstrukcije.
Brez gradbenega dovoljenja ne gre
Šele po tem, ko strokovnjak oceni izvedljivost načrtovane gradnje glede na stanje obstoječega objekta in bolj realno opredeli čas in denar, ki ga bomo za poseg potrebovali, se lotimo projektiranja. "V posameznih načrtih projektne dokumentacije se poišče konkretne rešitve glede arhitekturne zasnove, gradbenih konstrukcij ter preveritve obstoječih konstrukcij, projektirajo se strojne in električne inštalacije z navezavo na obstoječe inštalacije v objektu. Kadar obstoječi priključki na komunalne in energetske vode ne ustrezajo povečanim potrebam stavbe, se po pogojih soglasjedajalcev projektirajo zmogljivejši," razlaga Rovan.
Če nadzidava povečuje prostornino objekta za več kot deset odstotkov, se tak poseg razume kot gradnja novega objekta, v nasprotnem primeru pa kot rekonstrukcija objekta. Razlika se lahko pokaže v obsegu in načinu priprave projektne dokumentacije ter pri odmeri komunalnega prispevka, pojasnjuje sogovornik.
Vsaka nadzidava, najsi bo definirana kot rekonstrukcija ali nova gradnja, predstavlja poseg v nosilno konstrukcijo in zunanji videz stavbe in se lahko izvaja le s pridobljenim gradbenim dovoljenjem.
*
Iz skrinje nasvetov
DA BODO DELA POTEKALA TEKOČE
- Med projektiranjem si je smotrno vzeti nekoliko več časa ter
s projektanti skrbno obdelati vse vidike posega v projektni
dokumentaciji, pridobiti vse potrebne dokumente za gradnjo
in izbrati zanesljive izvajalce.
- Ker je pri posegih na obstoječih objektih, zlasti na tistih, ki so med gradnjo v uporabi, zaželeno racionalizirati čas izvajanja del na objektu, je zelo pomembno predvideti ustrezen način gradnje.
- Montažni način gradnje je z vidika trajanja del na gradbišču hitrejši, a morda v vseh primerih ne bo izvedljiv.
- Izvedba del na objektu naj bo čim bolj premočrtna, brez
spreminjanja projekta ter pridobivanja novih dokumentov za gradnjo in čakanja izvajalcev, svetuje arhitekt Denis Rovan.
Metka Pirc
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.
